»Komunizem (opredeljen kot vladavina komunistične partije) naj bi vpeljal novo, boljšo moralo. V središču komunistične morale je bila ideja, da je edini vir vrednosti človeško delo. Načeloma ta ideja pomeni, da je celo v primeru, ko nekdo organizira delavce, da proizvedejo več na delavca, vendar za to organizacijsko dejavnost zaračuna, tak človek kriv izkoriščanja. (…) Njihova 'morala' je privedla do splošne revščine in, še prej, brezzakonja najhujše vrste pod okriljem komunistične partije.«
Tako je v svojem članku Morala v gospodarskem življenju zdaj že pokojni slovensko-britanski ekonomist Ljubo Sirc opisal komunistični pogled na gospodarstvo. V članku, ki je bil prvič objavljen v angleščini že leta 1995, zdaj pa je znova objavljen v knjižici Svoboda v precepu med interesi in ideologijami (izdajatelja knjižice sta Inštitut Karantanija in Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko), je Sirc tudi opozoril, da je odprava zasebne lastnine in trga izničila vsa merila in spodbude ter gospodarstva v državah s komunistično vladavino pahnila v neizogiben prepad.
Poleg tega je komunistični režim pri ljudeh samo še okrepil naravni odpor do sprememb. Zastarele tovarne so tako delovale naprej, delavcev se ni nikoli odpustilo. S tem se je preprečevalo gospodarstvu, da bi postalo učinkovitejše, kar bi izboljšalo življenjski standard ljudi. Pravi način boja proti nezaposlenosti ni ohranjanje delovnih mest za vsako ceno, ampak zagotavljanje novih učinkovitih delovnih mest. Sirc je članek pisal, ko je v Sloveniji potekalo preoblikovanje družbene lastnine v zasebno, zato se je posvetil tudi tej temi.
Glede na primere tako imenovanega divjega lastninjenja oziroma tajkunskih privatizacij so zanimive Sirčeve besede, da je pri preoblikovanju lastnine v času tranzicije nevarnost nezakonitih in nemoralnih metod večja kot v normalnih časih, in sicer zato, ker pride pri nekaterih ljudeh do prenosa leninistične morale o tem, da cilj komunistične vladavine upravičuje vsa sredstva, tudi na uresničevanje osebnih ciljev.
Poleg Sirčevega članka so v knjižici Svoboda v precepu med interesi in ideologijami objavljeni še članki ameriško-srbskega ekonomista Svetozorja Pejovicha (Iz socializma 20. stoletja v socializem 21. stoletja: vzpon liberalnega socializma), ameriškega ekonomista Ralpha Raica (Klasični liberalizem v dvajsetem stoletju) in švicarskega filozofa Martina Rhonheimerja (Etika tržnega gospodarstva: kritična ocena utilitarne razlage Ludwiga von Misesa).
KNJIGO LAHKO NAROČITE V SPLETNI KNJIGARNI EBEREM
