Jože Biščak
Kučanova bosanska finančna luknja
Danes, 19. decembra, mineva natanko četrt stoletja, odkar se je Ljubljanska banka – Združena banka preoblikovala v delniško družbo Ljubljansko banko. Njeni ustanovni akti so ključnega pomena za razumevanje, zakaj bo Slovenija morala poplačati hrvaške in bosanske varčevalce, skupen znesek z obrestmi vred pa bo krepko presegel pol milijarde evrov. Ampak te finančne godlje, zaradi katere bo Slovenijo še bolela glava, nista ob osamosvojitvi zakuhali ne Peterletova ne Drnovškova vlada, temveč dve leti prej Dušan Šinigoj in Milan Kučan.
Arhiv Reporterja
»Slovenija bo sodbo spoštovala in bo naredila vse potrebno,« je pred nedavnim srečanjem s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem dejal ministrski predsednik Miro Cerar. In čeprav se je julijska razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da mora Slovenija trem bosanskim varčevalcem v primeru Ališić in drugi izplačati zamrznjene devizne vloge pri nekdanji Ljubljanski banki (LB) v Sarajevu, nanašala le na omenjene varčevalce, je Cerar tudi Hrvatom zagotovil, da bo Slovenija z obrestmi vred vrnila denar vsem varčevalcem, ki pa bodo morali dokazati, so imeli te vloge.
Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.
Ključne besede