Predsednik Foruma 21 Milan Kučan je pred včerajšnjo razpravo ekonomistov spomnil na menjavo vlade v letošnjem letu, velike razlike v pogledih koalicije in opozicije na proračun ter na zaskrbljujoče napovedi tujih mednarodnih institucij v Sloveniji. Po njegovem mnenju je osrednje vprašanje, ali bo Slovenija ta napor zmogla sama in bo sama poiskala izhod iz krize, ali bodo za to potrebne "trojke iz Evrope".
Ekonomist Marjan Senjur je prepričan, da mora vlada poskrbeti predvsem za dobro in učinkovito državno upravo, za katero je odgovorna. Prav tako pa so po njegovih besedah pomembne spremembe na področju javnega sektorja, ki mora biti prav tako učinkovit.
Ob tem pa je opozoril na problem Slovenije, ki je v evro območju, saj "nimamo alternative z ekonomsko politiko". Slovenija po Senjurjevih besedah nikoli ni imela javnofinančnih težav, naenkrat pa je postala "banana republika", ki nima na razpolago dovolj ekonomskih inštrumentov.
Tudi ekonomista Janez Mencinger in Tine Stanovnik menita podobno. Po Mencingerjevih besedah so omejitve za vlado velike, saj je Slovenija "neka regija znotraj EU, ki nima prav velikega pomena". Tudi po Stanovnikovem mnenju je treba nekatere rešitve sprejeti na ravni EU. Dokler ne bo preboja v evropski centralni banki, tudi pri nas ne bo sprememb, je dejal Stanovnik.
Ekonomist Aleksandar Kešeljević je prepričan, da sicer potrebujemo razvojni preboj in tehnološko prenovo gospodarstva ter tudi spremembe v drugih sektorjih, kot je preoblikovanje izobraževalnega sistema. "Mi ves čas gasimo požar in se ukvarjamo s posledicami, premalo pa se ukvarjamo z vzroki," je dejal.
Kot meni ekonomist Maks Tajnikar, je velik problem slovenskega gospodarstva zadolženost, ki se ne da hitro rešiti. Po njegovem mnenju nas torej v prihodnjih letih čaka reševanje tega problema, pred njegovo razrešitvijo pa ni mogoče pričakovati gospodarske rasti. Prav tako tudi Senjur poudarja, da je potrebno razdolževanje bank in gospodarstva. Kot pravi, je ena od rešitev, da zasebni dolg prek bank postane javni dolg. Pozitivno gospodarsko rast pa lahko po njegovih besedah pričakujemo v drugi polovici prihodnjega leta oziroma leta 2015.
Tajnikar je kot glavni dosežek te vlade omenil, da "pričakovanja niso več tako pesimistična". Za gospodarsko rast je po njegovem prepričanju pomemben optimizem. "Kako boš investiral, kupoval, če ni optimizma," se je vprašal. Podobno tudi Kešeljević opozarja, da če ljudmi bombardiramo s pesimizmom, je med njimi negotovost.