Pogajanja o TTIP so predmet številnih razprav povsod po Evropi, ne le v Sloveniji, je uvodoma spomnil predsednik Foruma 21 in bivši predsednik republike Milan Kučan in dodal, da je toliko nejasnosti morda ravno zaradi tajnosti pogajanj.
Po njegovih pojasnilih je precej nezaupanja, da bi EU zmogla zahtevati prilagoditev standardov, ki zdaj veljajo v uniji; gre za vprašanje, ali se bo EU s sporazumom podredila ZDA, kot je to storila v primeru sankcij proti Rusiji.
"Za zdaj bi lahko rekli, da je o sporazumu več vprašanj kot odgovorov," je še dejal Kučan in ocenil, da gre pri sporazumu za dominanten interes kapitala, multinacionalk.
Tajnost pogajanj in položaj multinacionalk v TTIP sta zmotila tudi ekonomista Jožeta Mencingerja. Kot je poudaril, bodo namreč lahko multinacionalke tožile državo v pogojih, če bi ta omejila poslovanje. Mencinger v sporazumu TTIP vidi konec tržnega gospodarstva, gre po njegovi oceni za odmiranje države.
Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera je poudaril, da se zaradi sporazuma civilna družba povezuje in vrši pritisk. Ob tem je izrazil upanje, da do nižanja standardov ne bo prišlo, čeprav se kaže, da bo na nekaterih področjih do tega prišlo. "Gre za zelo pomembna vprašanja," je poudaril in ocenil, da TTIP ni primeren za Slovenijo.
TTIP je koncept, ki gre v napačno smer in ogroža princip demokracije, je ocenil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj in se vprašal, kakšni interesi se pri sporazumu zagovarjajo. Mehanizem za reševanje sporov med investitorjem in državo (ISDS), ki trenutno zelo razburja javnost, deluje kot pomemben del sporazuma.
Vse kaže, da se tega vlaka ne bo dalo ustaviti, je dejal evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) in poudaril, da evropski Zeleni TTIP, kot je zastavljen, nasprotujejo, in sicer najprej zaradi tajnosti, zdaj pa zaradi mehanizma ISDS. Po njegovi oceni sicer v sporazumu ni nič tako skrivnostnega, da bi moralo ostati tajno. Po njegovih informacijah naj bi se glasovalo o TTIP, če se sploh bo, šele leta 2018.
Pravnica Vasilka Sancin medtem v TTIP ne vidi grožnje. Ta pogodba bo namreč po njenih pojasnilih pravno uredila trgovino med EU in ZDA, kar je s pravnega vidika dobro. Strinja pa se, da je treba biti previden pri vsebini, da ne bi prišlo do znižanja standardov, ki v EU že veljajo.
Spomnila je, da bo moral TTIP odobriti Evropski parlament in poudarila, da se lahko skladnost sporazuma z evropskim pravom preveri tudi na Sodišču EU. Slovenija ima po njenih besedah ves čas pogajanj besedo - če še nima izdelanega mnenja, je zdaj skrajni čas, da to naredi, je dodala.
Glede ISDS, ki naj bi se vključil v sporazum, je pojasnila, da obstaja preko 3000 dvostranskih sporazum in velika mreža mehanizmov varstva tujih naložb. Če se bodo zdaj vsi mehanizmi združili v enega, v tem ne vidi nič slabega. Kot je še poudarila Sancinova, je v osnovi dobro, da o sporih odloča nevtralno telo, nabor razlogov, zaradi katerih lahko investitorji sprožijo spor proti državi, pa je zelo omejen.