Kučan se je med prvimi podpisal pod peticijo za odstop Tajanija

Cerar je včeraj pojasnil, da v opravičilu ni bilo izrečeno vse, kar pričakuje sam in tudi Slovenija.

"Mislim, da je prav, da to zadevo do konca razčistimo. Vsako opravičilo je sicer dobrodošlo, mora pa biti zelo jasno, ali je bilo v tem opravičilu zajeto tudi resnično spoznanje, da je bila storjena napaka in da se to ne bo več zgodilo," je v izjavi za novinarje v DZ povedal Cerar. Potrdil je, da mu bo pisal kljub opravičilu.

V pismu, objavljenem na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve, je zapisal, da je Tajani "kot predsednik Evropskega parlamenta, institucije, ki predstavlja državljanke in državljane unije, na slovesnosti podal izjave, ki niso ne v duhu Evropske unije ne njenih ustanovnih vrednot".

"Prav nasprotno, vaše izjave nas vračajo v čase, ko se je z nevarno retoriko v Evropi spodbujalo k sovražnostim do drugih narodov ter ustvarjalo napetosti med narodi in državami. Vaše izjave smo mnogi razumeli kot grožnjo, zato od vas pričakujemo iskreno opravičilo. Pojasnilo o domnevnem nerazumevanju vaših trditev žal ni dovolj, saj so te v nasprotju s temeljnimi načeli evropske ureditve, določenimi s Helsinško sklepno listino o varnosti in sodelovanju v Evropi," je še poudaril minister.

Izpostavil je, da od voditeljev evropskih ustanov pričakuje, da jasno rečejo ne zgodovinskemu revizionizmu, spodbujanju nestrpnosti in sovražnosti med narodi.

V opozicijski NSi so Tajanijeve izjave označili za "škandalozne". Po besedah poslanca te stranke Jerneja Vrtovca podžigajo nestrpnost, ne prispevajo k miru in medsebojnemu razumevanju na obeh straneh meje. Po njegovi oceni, bi bilo primerno, da Tajani odstopi.

Njegov odstop so sicer že v ponedeljek zahtevali v SD, včeraj pa so zagnali tudi mednarodno peticijo. Prvopodpisani so med drugim bivša predsednika Slovenije in Hrvaške Milan Kučan in Stipe Mesić ter nekdanja predsednika DZ Jožef Školč in Milan Brglez. Pod peticijo so se podpisali tudi številni drugi politiki, intelektualci in predstavniki civilne družbe iz Slovenije, Hrvaške in Italije.

Podpisniki peticije med drugim zahtevajo, da se do nedeljskih izjav Tajanija opredelita tudi Evropski svet in Evropska komisija.

Med podpisniki je tudi evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), podprl pa jo je tudi Igor Šoltes (Zeleni), ki je ocenil, da je opravičilo Tajanija cinizem.

Slovenski evroposlanci iz Evropske ljudske stranke (EPP), največje skupine v Evropskem parlamentu, so se na drugi strani na opravičilo Tajanija odzvali različno. Poslanci iz vrst SDS ter Franc Bogovič (SLS) so opravičilo sprejeli, Lojze Peterle (NSi) pa ne.

Kritični so tudi v krovnih organizacijah slovenske manjšine v Italiji. Obsodili so izjave italijanskih politikov na slovesnosti v Bazovici ob italijanskem prazniku dneva spomina in izrazili obžalovanje zaradi nestrpnosti, ki so ji Slovenci v Italiji priča vsako leto, odkar se obeležuje ta praznik, ne glede na barvo vlade v Rimu.

Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je izjave v Bazovici označil za negativne in zelo žaljive. Tako visok funkcionar, kot je predsednik Evropskega parlamenta, po njegovem ne bi smel priti v Bazovico in pridigati, ne da bi poznal zgodovino.

Predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Marino Marsič je dejal, da je v Italiji fašizem po zakonu kaznivo dejanje, a se nanj požvižgajo tudi javne institucije in tovrstne shode sprejemajo kot nekaj naravnega.

Tajaniju je medtem pisala tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Zapisala je, da je njegova izjava globoko šokirala celotno hrvaško javnost. Tajanijeva izjava zanemarja celoto zgodovinske resnice in žali vse hrvaške državljane, posebej tiste, ki še zmeraj nosijo spomine na trpljenja članov svojih družin med fašistično okupacijo delov Hrvaške. Zahtevala je nedvoumno opravičilo.

Na sporne besede je hrvaška predsednica opozorila tudi italijanskega kolega Sergia Mattarello. V pismu je izpostavila, da je osupnila in razočarana, tako kot celotna hrvaška javnost. Izrazila je svoje globoko prepričanje, da je vsebina Tajanijeve izjave v nasprotju z dobrososedskimi odnosi med Italijo in Hrvaško.

Predsednik Evropskega parlamenta je ob robu nedeljske slovesnosti v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije izjavil, naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija". V ponedeljek pa je izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene, in dodal, da je želel posredovati sporočilo miru.

Na slovesnosti je bil tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki je v nedeljo preko Twitterja sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi počastil tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna. V izjavi za italijansko televizijo v ponedeljek je dejal, da ne razume, zakaj je slovenski premier Marjan Šarec protestiral proti njegovim izjavam. Ne verjamem, da je otrok, ki ga je ubila nacistična roka, drugačen od otroka, ki ga je ubila roka komunista. Fašizma znova ni omenil.