V največji slovenski časopisni hiši Delo so spet krizne razmere. Uprava, ki jo po novem vodi razvpita Andrijana Starina Kosem, je domnevno zaradi slabih gospodarskih napovedi za leto 2009 sprejela sklep o zmanjšanju stroškov. Najprej bodo na udaru honorani sodelavci, možna pa so tudi odpuščanja zaposlenih. Objavljamo okrožnico, ki jo je odgovorni urednik Dela Darijan Košir poslal zaposlenim.
Spoštovani kolegi uredniki in novinarji/ke časopisa Delo in drugih edicij Dela, d. d.
kot ste najbrž že bili obveščeni, so se krizne razmere v poslovanju, ki izvirajo iz siceršnjih zelo neugodnih okoliščin na vseh trgih, tudi slovenskem, dotaknile še podjetja Delo, d. d., ki v novo leto 2009 štarta z neugodno in pesimistično napovedjo o izpadu načrtovanega (planiranega) poslovnega, zlasti oglasnega prihodka. Podjetja, ki so v krizi, namreč rada najprej odpovedo sredstva za marketing (oglaševanje), posamezniki pa pri krčenju družinskih proračunov večkrat posežejo po znižanju stroškov za plačljive časopise – oboje nas lahko prizadane neposredno in takoj. O tem, kako kriza prizadeva tudi najbolj ugledne medije, smo v Delu že pisali (primera uglednih New York Timesa in čikaškega Tribunea), lahko pa povem tudi, da se s podobnimi in še večjimi težavami danes soočajo v vseh slovenskih medijih, zlasti komercialnih, ki so odvisni od oglasov.
Ne da bi umetno ustvarjal paniko, moram vendarle opozoriti, da se pridružujem oceni nad-ministra Mitje Gasparija, ki sodi, da je ekonomska kriza v državi zelo težka in globoka in da se morda tega še niti ne zavedamo dobro. Zato raje prej opozorim na težavnost razmer, ki so res hude, kot morda še nikoli niso bile, vsaj v zadnjih 12 letih ne, odkar opravljam različne uredniške funkcije. Oziroma če poenostavim: kot sledi iz zadnje Delove raziskave javnega mnenja, tudi gospodarski pesimizem med ljudmi ni bil še nikoli po letu 1997 tako izrazit. Zato bomo morali resno zasukati rokave, da naredimo vse, prav, vse, kar je v naši moči, da ohranimo najprej naše plače in potem tudi delovna mesta. Najbrž ni treba ponavljati zgodb, ki smo jih v naših medijih podrobno opisovali, o tem, v kakšne težave so že zašla (kaj šele bo) mnoga slovenska podjetja, tudi najboljša (Gorenje), ki morajo najmanj skrajševati delovni čas (in s tem zniževati plače), mnogokrat pa tudi odpuščati delavce ali zapirati proizvodnjo.
Ker je napovedani izpad prihodkov zelo velik, ga moramo na neki način kompenzirati; orodje, ki ga imamo uredništva na voljo, preden se dotaknemo plač, so zlasti v zniževanju avtorskih honorarjev in študentskega dela, o čemer je uprava že sprejela ustrezen sklep o 30-odstotnem znižanju glede na planirana sredstva za 2009, vsaj za obdobje januar-marec, odvisno pač od dolžine in globine finančne krize. Predvideni prihranek iz tega naslova pa bo vseeno dosegel le petino predvidenega manjšega prihodka; torej bo podjetje moralo rezati tudi na drugih področjih, da bomo sploh "na nuli". Zaradi manjšega obsega sredstev za avtorske honorarje pa bodo morali – ob podobni količini strani in dela – večino izpada kompenzirati redno zaposleni novinarji; žal ne bo šlo drugače.
Naj, preden grem v podrobnosti, postrežem še z nekaterimi številkami iz letošnjega poslovnega načrta, da bodo zadeve jasnejše:
Časopis Delo ima za leto 2009 planiranih za plače kar 8,2 odstotka več sredstev glede na leto 2008; v to je vštetih tudi nekaj novih zaposlitev, kar je v teh časih huda redkost, pa višje osnove iz naslova letnih intervjujev, dodeljene fiksne stimulacije, predvidene variabilne stimulacije in pa zakonske uskladitve plač. Za avtorske honorarje, pogodbe o delu in študentski servis smo imeli sicer načrtovanih za 13 odstotkov denarja manj kot v 2008, a v skupnem seštevku (skupaj s plačami) imamo za plačilo dela bistveno več predvidenega denarja kot lani. To je zelo dobro izhodišče, najboljše, kar se ga je sploh dalo doseči. Vseeno pa moramo zdaj tudi načrtovana sredstva za avtorske honorarje in druga dela "od zunaj" zniževati, da nam ne bo treba poseči v plače redno zaposlenih (razen morda deloma v variabilne stimulacije, česar pa najboljši in najbolj pridni itak ne bodo občutili).
Zaradi tega, ker moramo zmanjšati obseg zunanjega dela in povečati izkoristek redno zaposlenih, bomo s 1. januarjem uveljavili tudi nekatere ukrepe, ki jih bom v naslednjih dneh podrobneje predstavil. Gre za kombinacijo ukrepov, s katerimi bomo: a) začeli z natančnim merjenjem delovne uspešnosti redno zaposlenih novinarjev; b) pred tem bomo določili prag (normo) za doseganje normalne delovne uspešnosti, ki bo okvirno na ravni sedanje srednje produktivnosti (torej okrog 20 člankov na mesec ali pa vsaj 1000 vrstic na mesec), korigirano seveda z oceno kakovosti dela; c) v kvoto za doseganje normalne delovne uspešnosti lahko poleg matične edicije (zlasti dnevnika Delo) šteje pisanje za vse priloge in edicije časopisa Delo (vključno z internetom); d) na ta način bomo dobili tudi kriterij, po katerem bo posameznik upravičen do variabilne stimulacije in pa do stimulacije G (le če bo presegel normo); in e) s tem bomo dobili tudi (čeprav to ni namen operacije, ker sodim, da je norma zlahka dosegljiva) orodje za sankcioniranje tistih, ki delovne uspešnosti ne bodo dosegali.
Seveda pa bomo uporabili tudi vse druge prijeme, ki bodo omogočali nižanje stroškov na eni strani (manjši obsegi edicij, kjer in kadar bo to mogoče, vendar ne s krčenjem na račun kakovosti vsebin, ampak z njihovim kondenziranjem; reševanje izgubarskih edicij itd). Na drugi strani pa lahko zagotovim, da bomo znali nagraditi tudi dobro na drugi strani. Prepričan sem namreč, da imamo še dovolj manevrskega prostora za rešitev položaja skozi t. i. "mehke" ukrepe, preden preidemo na "scenarije C", ki pa bodo res neprijetni in res upam, da nam jih nikoli ne bo treba uporabiti.
Zato prosim vse novinarje in urednike za maksimalno angažiranje na "projektu Delo 2009", zlasti seveda z dobro vsebino. Zdaj smo prvič resno na tem, da je usoda časopisa Delo odvisna zlasti od njegove prodaje na trgu, torej od naklade, in veliko manj od oglasov; odvisna je torej od našega vsakdanjega dobrega dela. Lahko vam pa zagotovim, da bomo znali ceniti vaš prispevek k temu projektu in ga ovrednotiti, ko bodo časi vedrejši.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav
Darijan Koširodgovorni urednik Dela