Revija Reporter
Slovenija

Krivic: Tako kot Janšo bi tudi Črnkoviča in Krkoviča morali začasno izpustiti iz zapora

STA

25. feb. 2015 6:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Pravniki so se na odločitev ustavnega sodišča, da zavrne predlog Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria, odzvali z nekaj kritikami. Matevž Krivic meni, da bi ju morali izpustiti na prostost, Ivan Kristan je kritiziral nedoslednost ustavnega sodišča. Lovro Šturm je prepričan v končno oprostilno odločitev.

Nekdanji ustavni sodnik Krivic je izrazil nestrinjanje z včerajšnjo odločitvijo ustavnega sodišča v sporočilu za nekatere medije. "S to odločitvijo se strokovno globoko ne strinjam," je zapisal v odzivu, a dodal, da je to samo njegovo "strokovno" mnenje.

Črnkoviča in Krkoviča bi po njegovem mnenju morali začasno izpustiti na prostost tako kot so prvaka SDS Janeza Janšo. Črnkoviča zaradi kasneje težko popravljivih škodljivih posledic za poslovanje podjetja, Krkoviča pa zaradi svojega otroka.

Če obsojenca na koncu ne bosta oproščena, "bi pač kazen takrat odsedela do konca in ne bi bilo zaradi sedanje začasne izpustitve nobene 'težko popravljive' škode", je še dodal Krivic.

Matevž Krivic: Togo vztrajanje pri preživelih strokovnih stališčih

S to odločitvijo ustavnega sodišča se strokovno globoko ne strinjam, za kar bom navedel natančne argumente v strokovnem tisku – toda to je seveda samo moje strokovno mnenje. V državi o takih vprašanjih ne odločajo upokojeni ustavni sodniki ali drugi pravni strokovnjaki, ampak devet posebej za to  izvoljenih ustavnih sodnikov. In v tako težkih vprašanjih lahko tudi s 5:4 ali 5:3, a so take odločitve enako veljavne in dokončne kot tiste soglasne. Tu se g. Črnkovič žal hudo moti, ko pravi, da bi bila zanj sprejemljiva le soglasna odločitev, pozitivna ali negativna. Če bi bil izid glasovanja 5:3 v njegovo korist, se najbrž ne bi pritoževal. Pa bi po mojem trdnem prepričanju tudi on moral biti začasno izpuščen (že zaradi kasneje težko popravljivih škodljivih posledic za poslovanje podjetja), Krkovič pa zaradi še hujših posledic za svojega otroka – če bosta obsojenca na koncu oproščena. Če ne bosta, bi pač kazen takrat odsedela do konca in ne bi bilo zaradi sedanje začasne izpustitve nobene »težko popravljive« škode. Še več, to bi - pred sodniki z bolj razvitim občutkom za pravičnost - moralo veljati sploh za vsakega obsojenca, katerega ustavno pritožbo je ustavno sodišče spoznalo za dovolj utemeljeno, da jo je sprejelo v obravnavo. Ne pozabimo, da je takih izjemno malo – vsaj 95% ustavnih pritožb sploh ni sprejetih v obravnavo!   

 

Toda ob tem svojem obžalovanju zaradi meni nerazumljive togosti in pikolovskega vztrajanja pri preživelih stališčih moram pa še ostreje protestirati proti temu, da se ta odločitev ustavnega sodišča zdaj že napada kot politična. Zanjo so trije ustavni sodniki (Sovdatova, Jadek-Pensova in Mozetič)  namreč navedli zelo natančno strokovno argumentacijo, s katero (žal) odločno vztrajajo pri dobesednem spoštovanju deset let starih stališč prejšnjih, povsem drugih ustavnih sodnikov. Nam, zunanjim in notranjim strokovnim kritikom teh stališč  pač večine sedanjih ustavnih sodnikov še ni uspelo prepričati, da bi bilo ta preživela stališča treba že zdavnaj spremeniti. Škoda. Tudi na to bo vsekakor treba misliti čez leto in pol ob volitvah novih ustavnih sodnikov.

 

Ustavni sodniki so sicer ugotovili, da niso izkazane posebne okoliščine, ki bi omogočale sklep o možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic za oba obsojenca.

Tudi ustavni pravnik Ivan Kristan je v Odmevih kritiziral odločitev ustavnih sodnikov, da so v Janševem primeru zadržali izvrševanje kazni, v primeru Črnkoviča in Krkoviča pa ne. "Sedanji odločbi je mogoče očitati, da sodišče vseh treh pritožnikov ni obravnavalo enako, čeprav gre pri vseh treh za obtožbe za isto kaznivo dejanje," je poudaril Kristan.

V odločbi v Janševem primeru je Kristan kot absurdno kritiziral argumentacijo, da se naj pritožnika izpusti na prostost, ker je poslanec in vodja opozicije v DZ in bi zato bi bila ogrožena demokracija. "To ni pravni argument za odločanje na ustavnem sodišču, ni pa niti sprejemljiv kot politični argument," je zatrdil Kristan in dodal, da demokracija ni odvisna od samo enega poslanca.

Nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm je v Odmevih na TV Slovenija izpostavil, da je ustavno sodišče v vseh treh primerih ustavne pritožbe v obravnavo sprejelo soglasno. "To pomeni, da je ustavno sodišče našlo resne razloge za sprejem ustavne pritožbe," je povedal Šturm. Izrazil pa je še prepričanje, da bo ustavno sodišče v končni odločitvi o vseh treh ustavnih pritožbah ugodilo pritožnikom.

Tako Šturm kot Kristan sta ob tem ocenila, da bi glede na dejstvo, da ustavno sodišče v obravnavo sprejme le malo število pritožb, lahko v teh primerih vedno zadržali izvrševanja kazni, a da bi se to moralo urediti zakonsko.