Bilo je predvidljivo. Ob novici, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESŠP) dalo prav bosanskim varčevalcem, ki jim Slovenija po osamosvojitvi ni izplačala deviznih vlog, kot jih je varčevalcem v bankah s sedežem v Sloveniji, nihče ni iskal krivca, kot so dominantni mediji počeli pri odločitvi ESČP v zadevi izbrisanih, čeprav so dobro znani. Zato je treba nanje toliko jasneje pokazati s prstom.
Slovenija bi jo po osamosvojitvi tako glede jugoslovanskega dolga kot vlog varčevalcev iz drugih republik veliko boljše odnesla, če ne bi CK ZKS, ki ga je vodil Milan Kučan, vsekakor želel Beogradu dokazati, da Slovenija ostaja zvesta Jugoslaviji. Tako je leta 1988 vlada Dušana Šinigoja sprejela tako imenovano zvezno solidarnostno klavzulo, ki določa, da jugoslovanske dolgove odplačuje tista republika oziroma banka, ki jih zmore. Zaradi tega je imela Slovenija po osamosvojitvi velike težave, saj je konzorcij tujih bank zahteval 1,2 milijarde ameriških dolarjev.
Za neizplačane devizne vloge, ki jih bo morala zdaj Slovenija skupaj z obrestmi izplačati, pa je pomembno naslednje leto, ker so bančniki 2. oktobra 1989 predlagali, da bi ob preoblikovanju sistema LB v delniško družbo samostojne banke v drugih republikah ostale samostojne še naprej. Toda mesec in pol kasneje (22. novembra) se v elaboratu o upravičenosti ustanovitve LB kot delniške družbe nenadoma banke v drugih republikah pojavijo kot podružnice. Strokovnjaki Agencije za sanacijo bank in hranilnic so nekaj let kasneje zapisali, da iz »prejetih gradiv ni jasno, kdo in kdaj je sprejel tak sklep in ali so za takšna preoblikovanja izpolnjeni pogoji iz elaborata o upravičenosti ustanovitve LB, d.d.«. Neuradno se je takrat govorilo, da je bilo to sprejeto v CK ZKS in republiški vladi, dokumenti o tem pa uničeni.
Po osamosvojitvi sta bili zaradi groženj in zahtev tujih upnikov in varčevalcev LB in KBM julija leta 1994 na podlagi ustavnega zakona preoblikovani v NLB in NKBM. To so predlagali predsednik vlade Janez Drnovšek, minister za finance Mitja Gaspari in guverner France Arhar. Na novi banki je bilo preneseno 90 odstotkov aktive in pasive, preostalo, predvsem kar se je nanašalo na terjatve in obveznosti na območju nekdanje Jugoslavije, pa je ostalo starima LB in KBM. Nekateri so že takrat opozarjali, da z jugoslovanskim dolgom ne bo večjih težav, ker je to stvar dogovora držav naslednic, da pa bi bilo treba izplačati vsaj tuje devizne varčevalce, saj to ni stvar nasledstva, ampak pogodbenega odnosa med banko in posameznikom. Še zlasti zato, ker je šlo za podružnice banke, ne pa samostojne enote, ki bi delovale v svojem imenu in za svoj račun.
Krivci so torej znani, vendar se je »vsegliharsko« že oglasil guverner Boštjan Jazbec, češ da so bile »odločitve, sprejete v začetku 90. let prejšnjega stoletja, pretehtane, razumne« in da bi bila izguba časa ugotavljati, kaj bi lahko prej naredili drugače.