Čeprav so zaradi interesa preiskave na policiji, pa tudi na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in na Onkološkem inštitutu Ljubljana skopi, so v javnost pricurljale nekatere neuradne informacije.
Na UKC Ljubljana so preiskave po neuradnih informacijah STA potekale na ginekološki, interni in kirurški kliniki. Točno število zdravnikov, ki so se znašli pod drobnogledom policistov, še ni znano, bilo pa naj bi jih med pet in deset.
Na onkološkem inštitutu pa naj bi kriminalisti preiskovali dva zdravnika. Na onkološkem inštitutu naj bi šlo za omogočanje preskoka čakalne vrste eni bolnici, za koliko bolnikov gre na kliničnem centru, pa še ni znano.
Poleg tega naj bi deloval tudi posrednik, ki naj bi mu po neuradnih informacijah policija prisluškovala. Posrednik naj bi bolnikom zagotavljal, da pozna zdravnike in lahko tako poskrbi, da bolnik pride prej na vrsto. Nekatere informacije gredo v smer, da je ta oseba zaposlena v UKC.
V preiskavi je sicer sodelovalo skupaj 45 kriminalistov in policistov ljubljanske policijske uprave.
Na preiskave se je danes odzvala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Kot so sporočili z ministrstva, Kolar Celarčeva že ves mandat zagovarja ničelno toleranco do korupcije in podpira vse preiskave v zvezi s tem.
Po informacijah, ki jih imajo na ministrstvu za zdravje o kriminalističnih preiskavah v UKC Ljubljana in na Onkološkem inštitutu, sklepajo, da gre za preiskavo posameznikov, ki so za obljubljene materialne nagrade obljubljali ali omogočali preskakovanje čakalnih vrst. "Še tako dober sistem tega ne more preprečiti, prav pa je, da se takšna dejanja preganjajo," so zapisali.
Dodajajo, da bo k transparentnosti bistveno prispevalo eNaročanje, ki bo v celoti zaživelo januarja prihodnje leto. Prav tako pričakujejo izboljšanje s spremembami zakona o pacientovih pravicah in pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah in vodenju čakalnih seznamov.
V zadnjih letih so kriminalisti sicer večkrat potrkali na vrata odgovornih ali zaposlenih v zdravstvu. Večina preiskav se je nanašala na sum korupcije bodisi pri investicijah, pisanju receptov, na zadnje pa torej tudi pri preskakovanju čakalnih vrst.
Predolge čakalne vrste so v zadnjih letih rak rana slovenskega zdravstva. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki zbira podatke o čakalnih dobah v zdravstvenih zavodih, je 1. septembra na prvi ambulantni pregled čakalo 116.795 bolnikov. Dlje, kot je dopustno, čaka 16.957 bolnikov. Na 48 izbranih zdravstvenih storitev je čakalo 102.138 bolnikov, od njih 27.178 nad dopustno dolgo.