Afera Uradni list d.o.o. je odnesla generalnega sekretarja premierjeve stranke LMŠ Braneta Kralja. Predsednica nadzornega sveta javnega podjetja Uradni list d.o.o. Irena Prijović je namreč Kralja pred kratkim prijavila na Komisijo za preprečevanje korupcije, da je na njo pritiskal, da bi za novega direktorja Uradnega lista nadzorniki imenovali nekdanjega evropskega poslanca Igorja Šoltesa, sicer vnuka Edvarda Kardelja.
V prijavi na KPK, kjer je bila danes tudi zaslišana, je Prijovićeva poudarila, da je Kralj napadel njeno osebno integriteto nadzornice javnega podjetja Uradni list kot tudi izvršne direktorice Združenja nadzornikov Slovenije. 21. avgusta jo je poklical in ji povedal, da »država pričakuje« imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista. Po njenih besedah je zahteval poročanje o kadrovskem postopku njemu osebno, še pred komunikacijo z SDH, ki je lastnica Uradnega lista.
Toda v ozadju afere Uradni list naj ne bi bila družbena osveščenost Irene Prijović, pač pa boj med omrežji moči. Prijovićeva je zvest kader razvpitega zakulisnega vplivnega lobista Boruta Jamnika, predsednika uprave Modre zavarovalnice. Hkrati je Jamnik tudi formalno »nadrejeni« od Prijovićeve v Združenju nadzornikov Slovenije, saj ima tam položaj predsednika upravnega odbora. Ključno naj bi bilo kadrovanje na Telekomu, kjer so nadzorniki pred dvema dnevoma za novega predsednika uprave imenovali nekdanjega direktorja firme Weiler Abrasives Matjaža Merkana. Jutri pa bodo na skupščini Telekoma (država je večinska lastnica) odločali o imenovanju dveh novih nadzornikov.
Kot pravijo poznavalci, je Jamnik nejevoljen, saj mu za šefa Telekoma ni uspelo instalirati Mateja Potokarja, nekdanjega direktorja slovenskega dela Microsofta. Nacionalni preiskovalni urad sicer preiskuje posle v času nekdanjega predsednika uprave Telekoma Rudolfa Skobeta, ki prav tako velja za človeka iz omrežja Jamnika. Ta je v bil v času Skobeta predsednik nadzornikov Telekoma (dokler ga pred dvema letoma s tega mesta ni odstranila Lidia Glavina- SDH), Skobe pa se je moral prav tako pred nekaj meseci predčasno umakniti.
Zdaj, ko na čelu Telekoma ni Potokar, naj bi imel NPU prosto pot pri preiskovanju spornega poslovanja te telekomunikacijske družbe, zaradi česar sta menda tako Skobe kot Jamnik precej zaskrbljena. Celotna afera Uradni list bi tako utegnila biti predvsem boj med omrežjem Šarca na eni strani in Jamnika na drugi. Pri čemer, pravijo poznavalci, premierjevo omrežje zdaj snuje močan (preiskovalni) protiudarec.
V Reporterju smo že februarja letos poročali o očitkih o negospodarnem poslovanju, korupciji in klientelizmu na Uradnem listu pod vodstvom večletnega direktorja Matjaža Peterke. Med drugim o tem, da naj bi firma kupila zmogljiv osebni računalnik, ki ga ni na seznamu osnovnih sredstev, o spornem sodelovanju z zunanjim svetovalcem za pravne storitve Markom Kranjcem…
Od njega smo zahtevali tudi pojasnila, vendar se je več mesecev temu upiral. Na koncu je »spacal« nekaj izgovorov. No, očitno je bilo spornih zadev preveč in so ga nadzorniki junija letos vendarle zamenjali (Irena Prijović je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista postala 27. novembra 2018), njegovo mesto pa je začasno prevzela dotedanja namestnica Petra Škodlar. Kot smo pisali, se je imel Peterka na mestu šefa Uradnega lista sanjsko. S partnerko sta na veliko potovala po svetu, imel pa je pet tisoč evrov bruto plače za vodenje javnega podjetja s 30 zaposlenimi. Tako ni čudno, da si je Peterka recimo na začetku letošnjega leta s svojo partnerko lahko privoščil 26 dni počitnikovanja v Mehiki, Belizeju in Gvatemali. Očitno si je takšne službice zaželel tudi Igor Šoltes, protežiranec levice, ki mu ni uspelo priti do drugega mandata evropskega poslanca.
Vrnimo se na sedanjo afero: generalni sekretar LMŠ Kralj se brani z bedasto obrazložitvijo, da naj bi nadzornico Prijovićevo klical zgolj, da ji pove, kako dober kandidat za mesto direktorja Uradnega lista bi bil Šoltes. Šarec je od Kralja, ki je njegov zvesti kader iz časa županovanja v Kamniku, danes »zahteval pojasnila«. Eno od ključnih vprašanj je tudi, kdo je Braneta Kralja sploh nagovoril, da pokliče Prijovićevo (je bil to premier Šarec ali kdo drug, morda celo Milan Kučan?), da se uredi nova državna služba za Šoltesa, čeprav ima ta kot bivši poslanec evropskega parlamenta še pet mesecev po poteku mandata pravico do nadomestila. Zgolj naivni pa lahko verjamejo, da je bila ta kadrovska intervenca nekakšna izjema v času Šarčeve vlade. Gre za modus operandi, pri čemer je znal premier do zdaj večinoma prepričati javnost, da on tovrstne prakse obsoja, ne pa izvaja.
Vsekakor je tudi zelo malo verjetno, da bi Šoltes po tem zasedel položaj direktorja Uradnega lista. Javnost bo sploh zdaj posebej pozorna, kam ga bo »globoka država« skušala umestiti, ko je pogorel kot politik. Na koncu ga bo morda vzel kar Kučan v svoj Forum 21, kjer bi bil recimo generalni sekretar.
