»Neodvisni« katoliški mediji na državnih jaslih: prikrite politične povezave Domovine in Časnika

Kot je znano, se je na razpis ministrstva prijavilo 127 organizacij, le 17 jih je bilo izbranih in med njimi tudi Zavod Iskreni, ki bo prejel kar 130.200 evrov, kar je najvišja možna vsota. Minister Cigler Kralj je bil družbenik tega zavoda od leta 2018 do 2020, iz solastništva je izstopil tri dni pred imenovanjem za ministra, še vedno pa v njem sodeluje kot prostovoljec.

Direktor zavoda Igor Vovk je v pogovoru za oddajo Tarča na TV Slovenija povedal, da so lani imeli 300.000 evrov prihodka, »vse od ljudi s trga in nič iz razpisov«. Iz aplikacije erar.si je razvidno, da so od leta 2007 prejeli skupno 255.686 evrov, od tega največ od ministrstva za izobraževanje (142.928 evrov), od ministrstva za delo pa 37.555 (iz letošnjega razpisa ga še niso prejeli). Poleg Vovka, ki je zavod ustanovil leta 2007, so družbeniki še Janja Grilc, Miha Rutar in Neža Le Roux.

Zavod Iskreni izdaja dva portala, Iskreni.net in Domovina.je. Slednji se večkrat predstavlja kot politično neodvisen portal, ki nima nič skupnega s stranko NSI, čeprav jo uredniško podpira, kadrovsko pa je z njo povezan prav preko ministra Ciglerja Kralja. Podpora je obojestranska, saj se je tudi NSI pozitivno opredelila do pobude Dovolj.je, s katero so se v Zavodu Iskreni in na portalu Domovina zoperstavili spolnim zlorabam v Cerkvi, zaradi česar so v konfliktu z njenim vrhom. Portal Domovina so ustanovili konec leta 2015, kot so zapisali, »ko je država ideološko posegla na področje družine z radikalnim predlogom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Oba naša spletna medija sta pomembno pripomogla k ozaveščanju javnosti in posledično ugodnemu rezultatu.«

Odgovorni urednik Domovine Rok Čakš odgovarja, da ni član nobene politične stranke, prav tako tudi ni nikoli kandidiral na volitvah. Delovanje portala in avtorje člankov financirajo »v največji meri iz podpore donatorjev. Izdajatelj Zavod Iskreni vsako leto maja organizira veliko donacijsko akcijo za delovanje medijev Domovina in Iskreni.net. V manjši meri iz trženja oglasnega prostora.« Sam ni zaposlen v Zavodu Iskreni, ki izdaja Domovino: »Zaposlen sem v podjetju Drugi svet, d. o. o., kjer se ukvarjamo s spletno publicistiko (med drugim izdajamo regijska spletna medija kozjansko.info in celje.info), spletnimi strategijami ter z izdelavo spletnih strani. Z Zavodom Iskreni sodelujem pogodbeno. Pred projektom Domovina.je sem bil zaposlen v skupnem organu občinskih uprav za civilno zaščito in požarno varnost šestih občin Kozjanskega in Obsotelja.«

Poleg portala Domovina (in seveda »medijskega imperija« SDS) je z vlado povezan še en »neodvisen« portal – Časnik, spletni magazin z mero. Njegov začasni odgovorni urednik in direktor Jani Drnovšek je namreč od lani, ko je vajeti prevzela Janševa vlada, zaposlen na Uradu za komuniciranje, kjer med drugim skrbi za nevladne organizacije. Drnovšek je tudi eden od ustanoviteljev (družbenikov) družbe Časnik, spletni magazin, ki je bila ustanovljena leta 2011, poleg njega pa še Skupina BDL, Matej Kovač, Matija Cencelj, Aleš Čerin, Franc Cvelbar, Valerij Grašič, Srečko Klančar, Aleš Maver, Samo Skralovnik in Anton Tomažič, še en vidni član NSI.

Kot je razvidno iz aplikacije erar, je Časnik od leta 2012 dalje prejel 46.581 evrov, največ od ministrstva za izobraževanje (25.000 evrov – decembra 2012) in ministrstva za kulturo (15.966 evrov – oktobra 2015). Po podatkih Ajpesa je družba imela leta 2019 4561 evrov čistega prihodka od prodaje. Na vprašanje, kako se Časnik financira, nismo dobili odgovora, iz letnega poročila, ki je objavljeno na Ajpesu, pa je razvidno, da nimajo stroškov dela in nobenega zaposlenega.

Do pred kratkim je Časnik formalno urejal Aleš Maver, vendar pa je poleti lani odstopil. Sodu so izbili dno primitivni zapisi kolumnista Andreja Tomelja, nekdanjega profesorja na eni od domžalskih srednjih šol. Med drugim je v eni od svojih kolumn na začetku lanskega leta zapisal, da bi morala biti Ljudmila Novak zaradi »strupenega jezikanja« tepena in pri tem postregel s primerom žene iz pridige Janeza Svetokriškega iz leta 1679. V naslednji kolumni pa se je spravil še na kuharsko šefinjo Ano Roš in goste v njeni Hiši Franko označil za »svetovne požeruhe, tako rekoč predelovalni obrat za gnoj«. Maver, ki je bil sicer v tujini, zato je namesto njega urednikoval Drnovšek, se je za oba zapisa opravičil tako Roševi kot Novakovi. Ker je Časnik prekoračil »mero«, ga je prepustil kar Drnovšku.