Z zadnjo prenovo aplikacije Erar je KPK namreč zameglila milijone evrov izplačil javnega denarja. Erar (med letoma 2011 in 2016 se je imenoval Supervizor) se je skozi leta izkazal za nadvse koristno orodje, ki smo ga novinarji uporabljali za razkrivanje korupcije. Koristnost je v zadnjem času izpuhtela. Ne samo, da Erar podaja napačne podatke, zaradi česar si je KPK, ki bdi nad aplikacijo, na grbo nakopala celo tožbo, temveč je komisija onemogočila pregled nad porabo stotin milijonov evrov javnega denarja letno, ki je skupaj zapakirana pod postavko »druga plačila«.

Predsednik KPK Šumi je s tem še enkrat potrdil, da je kot preganjalec korupcije popolnoma neučinkovit. Njegova komisija je obsedena z integriteto določenih javnih funkcionarjev, Šumi piše užaljena javna pisma, ko sta on in KPK tarča kritik zaradi neučinkovitosti ali pristranskosti, z v nebo vpijočo korupcijo v zdravstvu ali gradbenem sektorju pa se komisija skoraj ne ukvarja.

In zdaj hoče Robert Šumi še en mandat na čelu inštitucije, ki jo je v preteklih petih letih močno razvrednotil. Oddal je namreč prijavo za nov mandat predsednika KPK (sedanji se mu izteče 31. marca prihodnje leto) in malo verjetno je, da tega ni storil v pričakovanju, da mu bo predsednica države Nataša Pirc Musar, v katere kabinetu je zaposlena Šumijeva prijateljica Tatjana Bobnar, podelila še šest let na čelu komisije.

80.000 evrov v Erarju izpuhtelo

Pri preverjanju, ali so imeli naši članki o porabi javnih sredstev v eni od slovenskih občin kakšen učinek, smo odkrili, da so v Erarju pri znanem odvetniku izginile vse transakcije med njim in občino. Skoraj 80 tisoč evrov, ki jih je v dveh letih od občine dobil odvetnik, namreč ni več dokumentiranih, saj Erar po letošnji prenovi aplikacije na strani, kjer so bili prej prikazani vsi prejemki odvetnika, ne kaže več nakazil točno določene občine.

Še v začetku leta je bilo drugače, vse transakcije so bile prikazane in na podlagi teh podatkov smo lahko napisali serijo člankov o po našem mnenju spornem poslovnem razmerju med občino in odvetnikom. Zanimivo je, da Erar ob tem še vedno prikazuje nekaj minornih nakazil dveh drugih občin na odvetnikov račun.

Ko smo se obrnili na KPK, smo dobili naslednji odgovor: »V novem Erarju so podatki prikazani nekoliko drugače kot v prejšnji različici. Pri določenih nakazilih, ki so vezana na specifične pravnoorganizacijske oblike (predvsem so to oblike, ki lahko uporabljajo poslovno-osebni račun, na katerega lahko dobivajo tudi prihodke, ki niso poslovne narave) in vrste namenov plačil (pri katerih je večja verjetnost, da gre za prihodke fizičnih oseb, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z varstvom osebnih podatkov), se transakcije ne prikazujejo več pod imenom posameznega prejemnika, temveč so združene v kategorijo Druga plačila.«

Se pravi, vsa nakazila občine so še vedno vidna na strani, ki beleži transakcije občine, vendar so mnoga ta nakazila prikazana kot generično »drugo plačilo«. Torej brez imena prejemnika sredstev, brez namena nakazila, brez kode nakazila, brez številke računa prejemnika. Praktično brez vseh podatkov, ki bi kazali, za kakšno transakcijo je pravzaprav šlo – ostala je le vsota, ki je bila izplačana, in edino če uporabnik Erarja slučajno ta podatek pozna, lahko to transakcijo najde.

Rešitev je ustvarila nov problem

KPK smo opozorili na nerazumno zakrivanje transakcij v opisanem primeru, odgovorili so nam, da je lahko nenamerno prišlo do neobjave podatkov, ki bi sicer lahko bili javni. »V ozadju že poteka dodatno preverjanje konkretnih nakazil, vključno s kodami namena, pravijo na komisiji. Če se izkaže, da posamezne transakcije ne vsebujejo varovanih podatkov, bomo prikaz ustrezno razširili,« dodajajo v komisiji.

Glede širšega problema pakiranja na stotine transakcij, ki lahko skupaj znesejo po več milijonov, pod postavko druga plačila in s tem povezanega skritja podatkov o prejemniku javnega denarja in namenu plačila pa se na komisiji branijo, da Erar vsebuje dnevno objavo več tisoč transakcij, pri čemer glede na obseg javno objavljenih podatkov ni možno zagotavljati ročnega pregleda vseh transakcij z namenom zagotavljanja zakonitega varovanja osebnih podatkov.

Sašo Radej

Pravijo, da so morali sprejeti preventivne ukrepe, s katerimi zamejujejo tveganja za objavo osebnih podatkov: »V konkretnem primeru gre za upoštevanje kode namena, ki naj bi se uporabljala pri nakazilih, pri katerih je večje tveganje za kršitev varstva osebnih podatkov, če bi bili vsi podatki razkriti.« Jasno nam je, da je ročni pregled takega števila transakcij nemogoč, a izbrana rešitev problema je ustvarila novega in ni z ničimer prispevala k transparentnosti porabe javnih sredstev.

Ob tem je pomenljivo, da poslovanje občin z odvetniki ni vselej zakrito. Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ena največjih odvetniških družb, ima v Erarju še vedno prikazana plačila Mestne občine Ljubljana, ki se jih je v zadnjih desetih letih nabralo za 1.243.940,94 evra. Od tega so številna plačila občine odvetniški družbi označena z »drug namen plačila« pri opisu namena nakazila. Jadek & Pensa, po prihodkih lani največja odvetniška družba, ima v Erarju prikazana plačila slovenskih občin za odvetniške storitve. Tudi odvetniška družba Čeferin prikazuje nakazila občin: samo od Mestne občine Ljubljana je denimo od leta 2016 prejela 668.979,66 evra.

Skriti milijoni

S spremenjenim sistemom je KPK v praksi zameglila na stotine milijonov evrov izplačil javnega denarja. Malodane vsi pravni subjekti v Erarju imajo namreč del sredstev, ki jih izplačajo, navedenih kot druga plačila in pri mnogih velikih plačnikih se je skozi leta nabralo za desetine, celo stotine milijonov evrov. Skoraj nikjer ni delež teh transakcij tako visok, kot je pri občinah. V več primerih so druga plačila navedena celo kot največji prejemnik občinskega denarja v določenem letu.

Mestna občina Ljubljana je denimo za druga plačila v zadnjih desetih letih namenila kar 196.485.804,99 evra – samo v letu 2024 je ta številka 22.899.228,56 evra. Vsa izplačila ljubljanske občine v lanskem letu znašajo 439.560.091,45 evra in za skoraj 23 milijonov evrov v Erarju ni več moč ugotoviti, kdo jih je prejel in za kakšen namen. Tudi druge mestne občine niso skoparile, ko gre za druga plačila. V Mariboru so za ta namen v letu 2024 izplačali 11.099.476,67 evra, v Celju 9.442.886,89 evra, v Kopru 7.782.469,99 evra, v Kranju 5.373.491,64 in v Novem mestu 5.740.506,92 evra.

V KPK trdijo, da tudi z novim sistemom še vedno zagotavljajo dostopnost podatkov o porabi javnih sredstev. Dostopnost kakšnih podatkov? Komu in za kak namen je denimo Mestna občina Ljubljana 31. 12. 2024 nakazala 5400 evrov? Na tisti dan namreč Erar beleži kar deset takih nakazil MOL neznanemu prejemniku ali prejemnikom. Ne trdimo, da gre za sumljive transakcije, a očitno je, da tak sistem ni transparenten. Samo v navedenem primeru gre za skupaj 54.000 evrov občinskih sredstev, katerih prejemnik ni javno znan. Upamo si trditi, da v tem primeru ne gre za prihodke fizične osebe ali oseb, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z varstvom osebnih podatkov.

Prikrivanje korupcije

Predstavitev novega Erarja marca letos se je sprevrgla v blamažo za KPK in njenega predsednika Roberta Šumija. Sprva so se na komisiji hvalili, da prenovljena aplikacija »omogoča natančnejše vpoglede v transakcije javnega sektorja«. A že isti dan so uporabniki začeli opozarjati na številne napačne in zavajajoče podatke o transakcijah državnih podjetij in domnevno sumljivih nakazilih.

Tako naj bi v družbi Gen-I 20 milijonov evrov nakazali fizični osebi – o tem je poročalo več medijev, ki so se sklicevali na podatke iz Erarja. Nazadnje se je izkazalo, da je šlo za nakazilo na račun Centralne klirinško-depotne družbe (KDD), s katerim je GEN-I poplačal glavnico izdane obveznice. Gen-I je zaradi te šlamastike KPK državo tožil za 40.000 evrov.

V senci takih norosti je ostala manj opažena slabša funkcionalnost prenovljenega Erarja z zdaj opisano godljo z drugimi plačili. Resda tu običajno ne gre za milijonske transakcije, a z desetinami manjših nakazil se lahko pride do zelo lepih zaslužkov z javnimi sredstvi. Novi Erar zdaj dejansko olajša možnost prikrivanja koruptivnega početja.