Skupaj z Založbo Rokus Klett ravnajo po Ahačičevih besedah kot je na slovenskem običajno: najprej izide slovnica in se šele nato usklajujejo z vzgojno oblastjo, saj oblast ni ravno najboljši pisec slovnic.
Že soboto je založnik slovnici predstavil profesorjem in učiteljem in prvi odzivi so bili po besedah glavne direktorice založbe Maruše Kmet zelo pozitivni. »Dobro je že, da me še nihče ni popljuval, kot je to navada v slovenskem slovničarstvu,« se je še pošalil Ahačič, avtor knjižne ilustrirane uspešnice Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku in dodal, da bo vesel vsake kritike. Slovnici (Kratkoslovnica in njena nadgradnja Slovnica na kvadrat), ki sta nastajali šest let, nista namenjeni le dijakom, učencem in kot pomoč učiteljem temveč vsem, ki jih slovenski jezik zanima neprofesionalno.
Napisani sta preprosto, pregledno, ukvarjata se s temeljnimi zakonitostmi jezika. Avtor se je pri njunem sestavljanju zgledoval pri nekaterih tujih šolskih slovnicah. »Moja želja je, da bi imel vsak Slovenec, ki se z jezikom ne ukvarja profesionalno, dobil s pomočjo slovnic dober, samostojen vpogled v osnove slovenskega jezika. S tem bomo krepili jezikovno samozavest.«
Kot je zapisala ena od recenzentk (prof. dr. Mojca Smolej), slovnici pomenita »prelom s tradicionalnim šolskim slovničarstvom, ko slovnica ni bila nič drugega kot skrajšana verzija Slovenske slovnice Jožeta Toporišiča. Ta se je nadalje razširila tudi v šolske učbenike in tako ustvarila začaran krog nerazumevanja, nejasnosti, neaktualnosti in predvsem visoke literarnosti, ki z dejanskim, živim jezikom ni imela nič skupnega. Slovnici avtorja Kozme Ahačiča sta zato na nek način pionirski.«
Ahačič se večino svojega raziskovalnega dela posveča po eni strani zgodovini slovničarstva, po drugi strani pa raziskovanju jezika 16. stoletja. Zadnja leta je bil, kot nam je povedal konec lanskega leta, nekako potisnjen tudi v razmislek o vlogi jezikovnega pouka slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Na vprašanje, ali bomo s tem končno po štiridesetih letih dobili novo slovnico, prvo po Toporišiču – Ahačičevo slovnico, pa je odvrnil: »Nikakor ne. Prav zato sem namenoma pripravil dve slovnici. Slovenci smo od srede 19. stoletje navajeni, da mora biti slovnica ena. Skrajni čas je, da preidemo v čas, ko bo lahko slovnic tudi več. Poleg tega sta moji slovnici šolski slovnici, Toporišičeva pa je znanstvena. To je nekaj povsem drugega.«
Slovnici je z ilustracijami opremil Jaka Vukotič. Ilustracije so hkrati tudi vsebinsko dopolnilo besedila. Ilustrator je z Ahačičem sodeloval že pri omenjeni knjigi za mlade Jezični možje, ki je prejela priznanje Zlata hruška in nagrado na mednarodnem sejmu mladinskih knjig v Minsku.
