Premiera Hrvaške in Slovenije, Jadranka Kosor in Borut Pahor, se nista dogovorila o ničemer, razen da se bosta državi pogovarjali v Baslu. Tako nista izpolnila obljub z Bohinja o rešitvi problema Ljubljanske banke v treh mesecih, ker omenjeni rok poteče v enem tednu, danes komentira zagrebški Jutarnji list.
Kosorjeva je popustila slovenskim zahtevam in je privolila, da bodo vprašanje dolga hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke urejali, kot si želi Slovenija - v okviru nasledstva bivše SFRJ.
"Tako se je odločila kljub opozorilom ljudi, ki dobro razumejo problematiko in ki so lepo govorili, da devizni prihranki v Ljubljanski banki nikoli niso bili vprašanje sukcesije. Omenjeni so le na kratko v aneksu k sporazumu o nasledstvu," poudarja zagrebški časnik.
Ta problem je sicer možno, ne pa tudi potrebno reševati v Baslu. Sloveniji ustreza, da ga bodo urejali ravno v Švici, ker to pomeni, da še dolgo ne bodo dogovora, vrnitev pogajanj v Basel pa bo blokirala morebitne postopke na sodiščih. "Sloveniji ni več treba skrbeti. Hrvati bodo še naprej čakali na svoj denar," sklene Jutarnji list.
Javnost po sobotnem srečanju Kosorjeve in Pahorja ni izvedela nobene nove podrobnosti o reševanju problema dolgov Ljubljanske banke do hrvaških deviznih varčevalcev, kaj šele, da bi izvedeli, kdaj naj bi 130.000 oškodovanih varčevalcev dobilo svoj denar, pa piše Novi list.
Kot poudarja časnik, se je Pahor zelo jasno izogibal omenjanju problema Ljubljanske banke, ampak je govoril o "sukcesijskem vprašanju". Omenjena formulacija je povsem v skladu s slovensko zahtevo, da je varčevanje sukcesijski in ne zasebno-pravni problem banke in varčevalcev, kot je to leta in leta trdila Hrvaška, piše reški časnik. Kot dodaja, je Hrvaška pred dnevi naredila preobrat, javnosti in varčevalcem pa ni ponudila nobenega pojasnila.
Večernji list pa piše, da bo ostala skrivnost, ali sta se Kosorjeva in Pahor v soboto v Lovranski Dragi pogovarjala tudi o bivšem hrvaškem premieru Ivu Sanaderju. Izpostavlja še, da sta premiera obravnavala načine za skupno zaščito zračnega prostora. "Slovenijo zaenkrat varujejo Italijani, zdi pa se, da bi bilo za Pahorja bolj sprejemljivo, če bi to počeli Hrvati, kar bi znižalo stroške in povečalo varnost," povzema Večernji list.
Časnik dodaja, da Ljubljanske banke premiera nista posebej omenjala, sicer pa Pahor ni skrival zadovoljstva ob dogovoru, da bi vsa finančna vprašanja uredili "v paketu" v okviru nasledstva, ter da je povabil ostale države iz bivše federacije, naj storijo enako.