Korupcija v Sloveniji: na mednarodni lestvici smo na 35. mestu

Slovenija na indeksu zaznave korupcije v lanskem letu, ki ga je danes objavila organizacija Transparency International, med 180 državami z oceno 60 tako kot leta 2019 uvrstila na 35. mesto. Znova je pod povprečjem članic EU (64 točk) in članic OECD (67 točk), medtem ko že od leta 2012 ne beleži napredka na indeksu.

Transparency International (TI) z indeksom zaznave korupcije na letni ravni meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi. Rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa "zelo čisto" državo, so sporočili iz Transparency International Slovenia.

Poudarili so, da pomanjkanje napredka Slovenije na indeksu odraža počasen napredek pri reformah protikorupcijskega okvirja in odsotnost ukrepov, ki bi že obstoječa pravila udejanjali v praksi.

Ti rezultati "ne ponujajo razlogov za zadovoljstvo, ohranjanje mesta na indeksu in ocena, kot jo Slovenija dobiva že zadnjih nekaj let, pa zagotovo ni - in ne sme biti - cilj naše družbe in države", so zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Minulo leto sta najbolj zaznamovali epidemija covida-19 in z njo povezana kriza, ki je v dobršni meri razgalila pomanjkljivosti v kriznem odzivanju mnogih držav ter številna korupcijska tveganja v povezavi s tem, zato izboljšanja rezultata po oceni komisije niti ni bilo pričakovati.

Tudi KPK je v okviru temeljitega pregleda nabav zaščitne opreme za spopadanje z epidemijo covida-19 zaznala številna korupcijska tveganja. Ta je nujno bolje obvladovati, za kar je komisija organom javnega sektorja že podala priporočila za ravnanje v prihodnje. "Le z uspešnim upravljanjem korupcijskih tveganj se namreč lahko dvigne zaupanje javnosti v delo javnega sektorja in posledično tudi zmanjša raven zaznave korupcije," so zapisali.

Razlogov za stagnacijo pa po oceni KPK "seveda ne gre iskati zgolj v krizi, povezani s covidom-19". "Čeprav je bila lani vendarle sprejeta novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije - kar je bil pomemben premik po večletnem zastoju pri spreminjanju zakonskega okvira komisije - pa komisija še vedno čaka na izpolnitev obveznosti glede zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za naloge, ki so posledica zakonskih sprememb.

Komisija je namreč dobila dodatne pristojnosti, ki zahtevajo nove zaposlitve, posodobiti mora informacijsko tehnologijo ter financirati projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja. Hkrati komisija še vedno čaka tudi na odobritev novega zaposlovanja, za kar ima sredstva v proračunu že zagotovljena," so pojasnili.

To so po njihovem prepričanju nujni predpogoji za učinkovitejše delo KPK. "Družba, v kateri bo integriteta visoko cenjena vrednota, koruptivna ravnanja pa nesprejemljiva za najširši krog državljanov, je glavni dolgoročni cilj komisije," so navedli.

K tem ciljem pa morajo, kot so izpostavili, stremeti tudi drugi. "V prvi vrsti so to najvišji nosilci javnih pooblastil, ki morajo biti s spoštovanjem zakonskih in etičnih standardov ter visoko stopnjo integritete zgled vsem ostalim. Hkrati pa lahko prav vsak posameznik z lastno odgovornostjo in integriteto prispeva k izgradnji boljše družbe," so dodali.