Kontrola zračnega prometa: Nič ni kazalo, da bi bilo z balonom kaj narobe

Balonarji so sicer dolžni svoje polete prijaviti kontroli zračnega prometa, v kolikor letijo v kontroliranem zračnem prostoru, medtem ko se jim za lete v nekontroliranem zračnem prostoru ni potrebno javljati, so še pojasnili.

Nekontroliran del zračnega prostora sega od površine zemlje do določene višine, kjer se začenja kontrolirani zračni prostor. Višina meje med njima je določena glede na vrsto reliefa. Kontroliran zračni prostor je ponavadi tisti, kjer je na voljo popolna radarska pokritost. Zračni prostor je po standardih Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) sicer razdeljen na sedem razredov.

Na Barju se je zjutraj zgodila nesreča, v kateri je strmoglavil balon. V nesreči balona, na katerem je bilo 32 ljudi, so umrli štirje ljudje. Uradni vzrok nesreče še ni znan, po neuradnih podatkih in pričanjih nekaterih očividcev pa naj bi balon zajel zračni vrtinec in med zasilnim pristankom naj bi trčil v drevo in se vnel.

Prvo opozorilo o nevihtah okoli sedme ure zjutraj

Vremenska napoved s srede zvečer za danes zjutraj ni napovedovala neviht, a jih je bilo možno predvideti uro do dve vnaprej, je za STA potrdil dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič. Po navedbah letalskega meteorologa na Arsu Andreja Hrabarja so malo pred 7. uro zjutraj izdali tudi prvo opozorilo za letalski promet.

Kot je dejal Gregorčič, so se nevihte nad severno Italijo pojavile v drugi polovici noči, v jutranjem času pa so se začele širiti proti Sloveniji.

"Vsak pilot vsakršnega plovila je dolžan tik pred poletom preveriti, ali so vremenske razmere nespremenjene ali je prišlo do kakšnega nepredvidenega razvoja," je poudaril in dodal, da je bilo danes zjutraj to možno. Radarski center Arso na Lisci je namreč nevihto zaznal približno dve uri pred balonarsko nesrečo na ljubljanskem Barju, radarske slike pa so po besedah Gregorčiča na voljo vsem prek spletnega portala Arso, ki se tudi redno osvežujejo. "Dejansko se je tudi pol ure prej že z golim očesom videlo, da se na zahodu oblaki zgoščajo", je še povedal Gregorčič.

Na območju Ljubljane sicer nevihte po njegovih besedah niso povzročale močnejših nalivov, je pa Ljubljano z okolico zajelo nekaj "vetrovnega piša" pred samo nevihto. Po do zdaj znanih podatkih na ljubljanskem Barju ni šlo za nevihto z nalivom, udari strele in padavinami, ampak je šlo predvsem za okrepljen veter v spodnjih slojih. Ta je bil posledica neviht, ki so bile sicer deset in več kilometrov oddaljene od same lokacije, je pojasnil Gregorčič.

Nevihte so se zjutraj tako že pojavljale na zahodu države in čeprav niso bile napovedane dan vnaprej, bi bilo po mnenju Gregorčiča moč sklepati, da je ozračje bolj nestabilno, kot je kazalo v sredo. "Morda bi se dalo vsaj prilagoditi čas letenja in mogoče malo prej zaključiti, torej pred približevanjem teh neviht temu območju," je dejal.

Hrabar je za STA povedal, da je bilo prvo opozorilo za letalski promet izdano dve minuti pred 7. uro zjutraj po lokalnem času, ko so nevihte dosegle zahodni rob Slovenije. Kot je dejal, gre za standardni postopek meteorologov v letalstvu, saj izdajo ustrezna opozorila takoj, ko se začnejo pojavljati nevihte na področju nadzora zračnega prometa Slovenije. Sistem je po njegovih navedbah vzpostavljen tako, da so ta opozorila dostopna pilotom pri njihovi pripravi na let in tudi objavljena na spletnih straneh agencije.