Komu koristijo dražje vinjete? Niti Dars jim ni naklonjen

Vlada na zadnji seji (še) ni sprejela odločitve o podražitvi vinjet. Po predlogu bi se podražile s sedanjih 95 evrov na 110. Po mnenju strokovnjakov je ta podražitev nepotrebna, saj je turistične sezone že konec, zato je vseeno, če z odločitvijo počaka do konca leta. Po drugi strani bi bila vnovična podražitev vinjet nepoštena do voznikov osebnih vozil, ki v primerjavi s težkimi vozili plačujejo bistveni večji delež cestnine kot denimo v Avstriji. DARS z vinjetami zbere 47 odstotkov prihodkov, s cestninami za tovornjake pa 53 odstotkov. V Avstriji lahka vozila prispevajo 24 odstotkov prihodkov, tovorna vozila pa 76 odstotkov. Po strokovnih raziskavah pa eno samo tovorno vozilo povzroči toliko škode cestam in okolju kot 10.000 osebnih vozil. Prav zato v Darsu predlagajo, da vlada namesto o podražitvi vinjet razmišlja o tem, kako pobrati več denarja od tovornega prometa, ki poteka čez Slovenijo. Sprememba cenovne politike bi po njihovem morala omogočiti bolj stabilno prihodno poslovanje družbe DARS in s tem razbremeniti tveganje za slovenski proračun, vzpostaviti pravičnejši sistem cestninjenja glede na uporabo avtocest in nastalo škodo na cestišču ter upoštevati zaveze EU za manjšo onesnaženost zaradi izpustov.

V študiji, ki jo je DARS poslal vladi, opozarja, da glede na primerljive podatke evropskega strokovnega združenja avtocestnih koncesionarjev zberejo manj prihodkov od cestnin na kilometer avtocest od primerljivih družb (DARS 485.791 evrov/km, Asfinag Avstrija 744.720 evrov/km, Atlantia Italija 1.083.046 evrov/km). Povprečni letni dnevni promet kaže, da Avstrijo povprečno prevozi 33.800 vozil, od tega 29.800 lahkih in 4000 težkih vozil, Slovenijo pa 28.930 vozil, od tega 22.251 lahkih in 6.679 težkih vozil. Glede na vozni kilometer Avstrija pobere 134.639 evrov, od tega 91.632 evrov s cestninami za tovornjake, 31.772 evrov z vinjetami in 11.289 evrov od posebnih cestninskih odsekov. Slovenija od voznega kilometra pobere 103.375 evrov, od tega 55.942 evrov s cestninami za tovornjake in 47.432 evrov z vinjetami. Po teh podatkih Slovenijo prevozi 6.679 tovornih vozil dnevno in Avstrijo 4.000, hkrati pa poberemo manj cestnine kot Avstrijci. Ti s cestninami za tovornjake zberejo 68 odstotkov prihodkov, v Sloveniji je ta delež zgolj 54-odstoten.

Po slovenskih avtocestah se večinoma vozijo tuja tovorna vozila: domačih uporabnikov je okoli 35 odstotkov, tujih pa 65 odstotkov. Tuji tovornjaki so tudi daleč največji onesnaževalci okolja. Poleg tega cestninimo zgolj 90 odstotkov avtocestnega omrežja, torej se na 10 odstotkih avtocest lahko tovornjaki vozijo brez plačila, to za osebna vozila ne velja, saj morajo imeti povsod vinjete. Če bi cestninili celotne krake, bi DARS zaslužil tri milijone evrov več, z elektronskim sistemom cestninjenjem za vsa tovorna vozila pa celo povprečno 24 milijonov evrov več. Prav tako predlagajo, da se ukinejo vsi popusti za tovorna vozila, ki so v veljavi. DARS predlaga tudi uvedbo posebnih vinjet za kombinirana vozila, s katerimi bi lahko iztržili še pet milijonov evrov. Med vozniki kombiniranih vozil so večinoma tujci (Romuni, Bolgari, Madžari, Ukrajinci), ki se vozijo v Italijo in podobno kot tovornjaki opravljajo gospodarsko dejavnost.

Z dražjimi vinjetami bi po ocenah Darsa prihodke zvišali le za deset odstotkov, lahko pa bi se zgodilo, da bi več kot polovico vseh prihodkov pobrali s pavšalnim zaračunavanjem (z vinjetami). V skladu z evropskimi računovodskimi direktivami bi to pomenilo, da bi morala država take prihodke šteti kot takso, s tem pa bi se med državnimi obveznostmi znašle tudi vse obveznosti družbe, ki takse pobira. Vsi Darsovi dolgovi bi postali državni, država pa bi morala ta dolg (2,7 milijarde evrov) prikazati v javnofinančnih bilancah. Čeprav so avtoprevozniki že izrazili javno nestrinjanje z morebitno podražitvijo cestnin, ima vlada dovolj razlogov za premislek.