Kolumnist Dela Janez Markeš in njegovi ražnjiči z Janšo

V zadnji Sobotni prilogi Dela se je kolumnist Janez Markeš v delu svojega zapisa o medijih lotil tudi tednika Reporter. Tako je ugotovil, da je Reporter kritičen do Janeza Janše »bržkone zaradi razočaranja nad njegovimi neizpolnjenimi obljubami«. Svoj čas pa naj bi, kot se je izrazil Markeš, naš medij »Janševi propagandi brez distance jedel iz roke«.

Opozoriti velja, da je pisec kolumne v Sobotni prilogi nekdanji sodelavec večine sedanjih novinarjev tednika Reporter še iz časov tednika Mag. Pomeni, da je za akterje novinarske korupcije obtožil nekdanje kolege. Ni prvič, da nas je ta gospod zahrbtno napadel. Znana je zgodba o propadu Maga. Po razhodu tajkuna Boška Šrota z Janezom Janšo v času prve Janševe vlade je leta 2007 v nemilost pri Šrotu padel tednik Mag, ki je bil tedaj del medijske družbe Delo.

Ljudje so me v preteklosti večkrat vprašali, kaj se je zgodilo z Markešem, da se je skozi leta preobrazil iz zagretega protikomunista in zagovornika liberalnega kapitalizma v človeka, ki mu je najbližje stranka Levica, naravnost obseden pa je postal z Janšo.

Dolgoletni odgovorni urednik Maga Danilo Slivnik je s pozicije predsednika uprave Dela sredi leta 2007 na položaj odgovornega urednika Dela postavil Markeša. Kmalu za tem je Slivnik odstopil, Markeš pa se je zbližal s tedanjim lastnikom Dela in njegovo izvršnico Andrijano Starina Kosem. Pred tem je bil krajše obdobje odgovorni urednik Maga. Na tem mestu ga je poleti 2007. nasledil Silvester Šurla, sedanji urednik Reporterja.

Medtem, ko je Markeš zlezel na vrh Dela, smo novinarji Maga za Šrota postali izrazito moteči faktor. Zgolj zato, ker smo želeli ohraniti držo avtonomnega desnosredinskega tednika in nismo pristali na diktat Šrotove vojne zoper Janšo. Urednik Reporterja Šurla je pred tremi leti ob deseti obletnici Reporterja objavil daljši zapis o dogajanju v letih 2007 in 2008 na Magu oziroma Delu. Med drugim je opisal sestanek decembra 2007, na katerega sta Kosmova (prva nadzornica na Delu) in njen namestnik Stojan Zdolšek zbobnala vse urednike v sklopu Dela. Sledil je pogrom nad Šurlo, obračun, ker si je drznil razkriti, da nadzorniki pritiskajo na uredništvo Maga. Kot je pred tremi leti zapisal Šurla, »se je Markeš seveda oportunistično postavil na njuno stran. Bil je eden redkih urednikov, ki se je na tistem kolegiju priglasil k besedi in začel lažnivo obtoževati, da naj bi nekatere tekste v Magu naročali v Janševem kabinetu«. Šurla je seveda lažne obtožbe zavrnil, 13 let zatem pa nas ta isti Markeš znova obtožuje za novinarsko korupcijo, češ da smo kritični do Janše iz razočaranja, ker nam ni izpolnil nekih obljub. Kakšnih obljub, seveda ne razkrije, saj jih tudi ne more.

Tako na Magu kot zdaj na Reporterju smo bili zavezani predvsem vrednotam slovenske pomladi. Ko so se od teh oddaljili recimo pri stranki NSi, smo bili bolj kritični do njih. Ko se zdaj od njih oddaljuje SDS, smo kritični tudi do te stranke. Ljudje so me v preteklosti večkrat vprašali, kaj se je zgodilo z Markešem, da se je skozi leta preobrazil iz zagretega protikomunista in zagovornika liberalnega kapitalizma v človeka, ki mu je najbližje stranka Levica, naravnost obseden pa je postal z Janšo. Odgovarjal sem jim, da ima pač vsak človek pravico spremeniti svetovni nazor, pa čeprav že v zrelih letih. V opisanem primeru gre res za drastično spremembo, a to je njegova stvar. Drugo pa je, če se nekdo postavi onstran morale, kot se je v odnosu do nekdanjih sodelavcev postavil Markeš. To štejem za zavržno. In to počne nekdo, ki se predstavlja kot glas »javnosti«.

Očitno je slovenska javnost v minulih dveh desetletjih precej »spremenila podobo«. Markeš je recimo v kolumni v Magu 19. novembra 2003 o Sobotni prilogi Dela, kjer je zdaj že vrsto let kolumnist, zapisal, da gre za »glasilo podolomitske OF«. Kot je zdaj v njegovi praktično vsaki kolumni tarča Janez Janša, so bili nekdaj pogosto tarče Milan Kučan, Forum 21, partija… To besedišče je pri njem sicer v zadnjih letih povsem izginilo.

V isti kolumni iz leta 2003 je poudaril, da »je zame pojem zadrtega in zabetoniranega kolaboranta Janez Stanovnik«. Pisal je o »nacistični naravi slovenskega partizanstva, ki se je povrh še popolnoma podvrglo revoluciji«. V kolumni januarja 2005 je grmel, da je »Kučan eden najbolj malignih ljudi, kar sem jih srečal v življenju. Komunist, ki pridiga kapitalizem, in kapitalist, ki pridiga socializem«. No, Kučan mu to niti ni tako zelo zameril, saj je kasneje leta 2008, ko je Delo urejal Markeš, nekdanji šef partije na TVS dejal, da »se je kvaliteta tega časopisa popravila, to je moja osebna sodba. Je postal kvaliteten, profesionalen časopis.«

Kot je zdaj v njegovi praktično vsaki kolumni tarča Janez Janša, so bili nekdaj pogosto tarče Milan Kučan, Forum 21, partija… To besedišče je pri njem sicer v zadnjih letih povsem izginilo.

Le nekaj let pred to pohvalo se je Markeš v Magu hudoval nad »rovarjenjem rdečega forumskega zmaja« (Forum21), ki iz Slovenije izganja tuji kapital. Tednik Mladina je imenoval »korporativni tisk«, pisal je o »monopoliziranih mnenjih voditeljih«, seveda misleč tiste blizu levi politiki. Jasno mu je bilo, zakaj »Forum 21 išče podporo pri Putinu v Rusiji«. Februarja 2005 je novi Janševi vladi svetoval, naj na novo premisli o strategiji povezovanja z ZDA, pri čemer mora upoštevati »naravo slovanordečega rusofilstva«. Nacionalni televiziji je prav tako leta 2005 očital, da je prevzela »nalogo centralnega komiteja, tako kot v dobrih starih časih«. Glede ocenjevanja RTV Slovenija arhiv Maga beleži naslednji njegov zapis: »Spoj partijske strategije z regulirano pop kulturo, športom ter inženiring pri oblikovanju družbe in njene podobe navzven je bil vedno prva naloga korporativnih nacionalnih medijev«. Neizprosen je bil tudi do LDS: »Navsezadnje je bila ustanovitev LDS populistični partijski projekt spoja reformistične ideologije in pop kulture.« Razvpita Andrijana Starina Kosem je kasneje našemu uredniku kot »skesanka« razlagala, da se je Markeš na Delu preveč spečal s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem (nekdaj izredno vplivnim generalnim sekretarjem LDS, ki je »imel čez« medije). Zapisov iz podobnega zornega kota je še malo morje.

Še glede očitka, da je Reporter nekdaj »Janševi propagandi brez distance jedel iz roke«. Sam nisem nikoli jedel ničesar z Janšo, kar se ne more reči za Markeša. Ta se je enkrat v letu 2006 ali 2007 vrnil s kosila s premierjem Janšo na uredništvo Maga na Delu in se ob puhanju cigare ves togoten razburjal, češ da ga je Janša povabil zgolj na ražnjiče.