Kako pa se bodo potemtakem soočili s problemi, ki bodo vzniknili kot akutni, pa so se jim izognili, da bi lažje prišli do koalicije?
Pomagajmo si s srednjeveško burko – omenja jo Miha Pintarič, profesor francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti v knjižici Bojevniki in trubadurji – oziroma zgodbo moža, ki mu tiranska žena kar na svitek napiše zadolžitve, med katerimi pa je ni takšne, ki bi predvidevala reševanje žene iz apnene jame.
In glej ga, zlomka, prav to se zgodi, žena pade v jamo, in ko ukazuje možu, nato pa ga samo še moleduje in vedno znova ugotavlja, da tega pač njegove zadolžitve na predvidevajo: »Ceci n'est pas sur mon rollet.« (Tega ni na mojem svitku.) – Konec dober vse dobro. Žena mora obljubiti, da bo bolj človeška, mož pa jo reši gotove smrti.
Kandidat za mandatarja je bil po srečanju s predsednikom republike stvaren: »Če nečesa ni v koalicijski pogodbi, to še ne pomeni, da vlada tega ne bo delala.«
Če nečesa ni na svitku dolgem trinajst strani, to še ne pomeni, da vlada teh zadolžitev ne bo izvajala. Koalicijske stranke morajo Janezu obljubiti, da bodo bolj človeške, Janez pa jih reši gotove smrti. Stvari so na svojem mestu in državljani se lahko oddahnejo.
Vloga Marjana Šarca
Kaj je rollet ali zvitek morda v Marjan Šarec, saj je diplomiral na AGRFT. V srednjeveških igrah so si, piše profesor Pintarič, igralci pomagali z zvitki (rollet), papirnatimi trakovi navitimi okoli lesenega vretenca.
Na njih je bila napisna samo vloga igralca, ki je imel določen zvitek, brez besedila drugih. Rollet je tako pomagal igralcu najti in reči pravo besedo, kdaj pa je moral odpreti usta, to pa je bila samo njegova stvar.
Iz besede rolet se je razvila beseda za »vlogo«.
