Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da državni zbor o njem še enkrat odloča. Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev. Ponovna odločitev državnega zbora je dokončna.
Pobudo za sprejem odložilnega veta lahko lahko vloži osem državnih svetnikov, komisija ali interesna skupina. Pobuda za odložilni veto je sprejeta, če je število oddanih glasov "za" večje od števila oddanih glasov "proti", pri čemer mora za sprejem predloga odložilnega veta glasovati najmanj enajst državnih svetnikov.
Poslovnik DZ pa določa, da državni zbor o zakonu ponovno glasuje na prvi naslednji seji.
V sedmih dneh po sprejemu zakona je mogoče vložiti tudi pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma. Pobudnik mora o svoji pobudi obvestiti predsednika državnega zbora, pobuda pa mora biti podprta s podpisi najmanj 2500 volivcev. Predsednik DZ nato določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev. Za vložitev zahteve za razpis referenduma je potrebnih najmanj 40.000 podpisov.
Če je vložena takšna zahteva, mora državni zbor referendum razpisati. Če pa meni, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, lahko zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče nato presodi, ali bi bila izvedba referenduma v skladu z ustavo. O podobnem primeru je ustavno sodišče odločalo že leta 2012, ko je dopustilo referendum o družinskem zakoniku.
A danes so okoliščine nekoliko drugačne, saj so medtem začele veljati ustavne spremembe referendumske ureditve, po katerih referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Po besedah pravnika Rajka Pirnata je relativno težko napovedati, kakšna bi bila v sedanjem primeru odločitev ustavnih sodnikov. Meni sicer, da je nekoliko bolj verjetno, da ustavni sodniki referenduma ne bi dopustili, a bi to lahko ocenil šele potem, ko bi identificiral, katere neustavne rešitve je zakonska sprememba odpravljala. Obenem opozarja, da omejitve v ustavi glede referenduma ni mogoče uporabljati zelo razširjeno.
Če pa bi do referenduma prišlo, bi bil zakon v skladu z novo ureditvijo na njem zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, a pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Referendum so predstavniki koalicije Za otroke gre!, ki nasprotujejo noveli, napovedali tudi na ponedeljkovem popoldanskem shodu pred parlamentom. V NSi in SDS, kjer novele prav tako ne podpirajo, se o postopkih v zvezi z referendumom še niso odločili. Kot so pojasnili v NSi, nadaljnje postopke še proučujejo, v SDS pa pravijo, da bodo najprej počakali na druge odločitve. Med njimi je tudi odločitev državnega sveta glede odložilnega veta.