Brglez sprašuje pravnike, ali je referendumska pobuda v skladju z ustavo in zakonom

Brglez je za mnenje o pobudi za referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki jo je v torek vložila koalicija Za otroke gre!, zaprosil parlamentarno zakonodajno-pravno službo. Prosi jo, da poda mnenje o skladnosti pobude z ustavo in zakonom.

To je sicer običajna praksa, da najprej poda svoje mnenje zakonodajno-pravne službe. Notranje ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, pa preveri, ali je pobudi priloženo zadostno število podpisov podpore in njihovo verodostojnost, za kar je Brglez ministrstvo ravno tako zaprosil včeraj.

Če pobuda izpolnjuje pogoje, predsednik DZ v sedmih dneh določi rok za zbiranje 40.000 podpisov volivcev pod zahtevo za referendum. Če je ta tudi vložena, mora DZ referendum razpisati. Če pa oceni, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, lahko zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je za včerajšnji Dnevnik dejal, da se lahko po novi ureditvi DZ že z navadno večino odloči, da referenduma ne razpiše, če oceni, da je pobuda v neskladju z ustavo. Če se pobudniki ne strinjajo s takšno odločitvijo, se morajo pritožiti na ustavno sodišče in izpodbiti sklep DZ.

Na novo ureditev referendumskega odločanja se sklicujejo tudi tisti, ki menijo, da referendum o tem vprašanju ne bi bil dopusten. Ustavne spremembe, sprejete maja 2013, namreč med drugim prepovedujejo razpis referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Po besedah pravnika Rajka Pirnata je relativno težko napovedati, kakšna bi bila v sedanjem primeru odločitev ustavnih sodnikov. Meni sicer, da je nekoliko bolj verjetno, da ustavni sodniki referenduma ne bi dopustili, a bi to lahko ocenil šele potem, ko bi identificiral, katere neustavne rešitve je zakonska sprememba odpravljala. Obenem opozarja, da omejitve v ustavi glede referenduma ni mogoče uporabljati zelo razširjeno.

Med tistimi, ki menijo, da o tem vprašanju ne bi smeli odločati na referendumu, je tudi varuh človekovih pravic. Bo pa, kot dodaja, seveda spoštoval tudi morebitno drugačno odločitev ustavnega sodišča.

Na spletu se je pojavila tudi peticija za ohranitev novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kjer doslej beležijo dobrih 13.000 podpisov. Njeni pobudniki so zapisali, da so aktivni državljani in da za peticijo ne stoji nobena politična stranka, njihov namen pa je pokazati, da je takšnih, ki so proti referendumu, več kot 80.000.

Koalicija Za otroke gre! je namreč v torek v DZ pobudo za referendum vložila z 80.518 podpisi. Sovoditelj koalicije Aleš Primc pa je izrazil prepričanje, da bo referendum mogoč, da se bodo državljani množično odzvali in zavrnili zakon.