Člani odbora DZ za obrambo - z izjemo članov iz vrst SDS in NSi - so namreč na sredini seji obrambnega ministra Aleša Hojsa s sklepom pozvali, naj razveljavi sklep o preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana Staneta, vendar jim je minister pojasnil, da tega ne bo storil.
V SDS preimenovanje omenjene vojašnice v vojašnico, ki se imenuje po padlemu pripadniku slovenskih oboroženih sil v osamosvojitveni vojni, podpirajo. Pri tem poudarjajo, da je preimenovanje vojašnic v neposredni pristojnosti ministrstva za obrambo. "Zato ne gre za to, ali naj minister upošteva mnenje delovnega telesa DZ ali ne, temveč za spoštovanje zakonitosti in pravnega reda," so zapisali za STA.
Tudi v DL poudarjajo, da je odredbodajalec v omenjenem primeru izključno minister, a hkrati ministrovo ravnanje obžalujejo. Z upoštevanjem poziva bi namreč lahko minister po njihovem prepričanju "presegel nastale delitve".
Da bi bilo "za umiritev razmer dobro", da minister spoštuje poziv odbora, meni tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec, a ob tem tudi on dodaja, da minister ni vezan na sklepe odbora DZ.
V NSi na vprašanje, ali se jim zdi kakor koli nenavadno, da minister ne upošteva poziva tudi poslancev koalicije, odgovarjajo: "Ali se vam ne zdi nenavadno, da predsednik republike Danilo Türk svoje odločitve o podelitvi priznanja Tomažu Ertlu leta 2009 ni spremenil kljub pozivom opozicije ter kljub obtožbam dela javnosti?"
Ob tem ugotavljajo, da tako, kot je bila podelitev priznanja Ertlu v pristojnosti predsednika republike, tako je tudi preimenovanje vojašnic v pristojnosti ministra ". "Zato se nam ne zdi nenavadno, če minister Hojs vztraja pri svoji odločitvi," so zapisali za STA in dodali, da ima minister pri tem polno podporo NSi.
Predsedniku SLS Radovanu Žerjavu se zdi Hojsovo ravnanje "malo nenavadno glede na to, da princip delovanja koalicije vendarle temelji na sodelovanju".
Ob omenjenih različnih odzivih koalicije se postavlja vprašanje, ali med koalicijskimi partnericami še obstaja osnovno zaupanje. V SDS na to vprašanje ne odgovarjajo, premier in predsednik SDS Janez Janša pa je v današnjem intervjuju za tednik Demokracija na to vprašanje odgovoril: "Obstaja koalicijska pogodba, v kateri smo se vsi partnerji zavezali, da bomo izhajali iz ustave in ne mogoče iz kakih tradicij NOB in socialistične revolucije."
V DL na isto vprašanje odgovarjajo z navedbo, da politična koalicija "nikoli ne temelji (zgolj) na zaupanju, pač pa na sprotnem usklajevanju, doseženih dogovorih in zavezah iz koalicijske pogodbe". "Ni naključje, da je v koalicijski pogodbi vnešeno določilo o neodpiranju ideoloških tem, ki so zaradi različnosti koalicijskih strank, v trenutnem stanju finančne, gospodarske in družbene krize lahko 'nočna mora' te koalicije. Državljanska lista koalicijske pogodbe na tem ali drugih točkah ni in ne bo kršila," so zapisali.
Da zaupanje v koaliciji še vedno obstaja, so prepričani v NSi in SLS. Predsednik SLS Žerjav pri tem še pojasnjuje, da koalicija deluje normalno in dodaja, da se je treba zavedati, da imajo "koalicijske stranke pri določenih vprašanjih različne poglede, kar pa še ne pomeni, da zaupanje znotraj koalicije ne obstaja več".
Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa ponavlja, da bi bilo prav, da se koalicija namesto ideološkim temah posveti krizi. "Če bodo šle zadeve v smeri, da se bomo več ukvarjali z ideološkimi temami, potem ne vidim pravega smisla, da se trudimo pri reševanju problemov," je dejal za STA.