Koalicija je rebalans proračuna potrdila s pomočjo Levice in Jelinčiča

Predsednik vlade Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta rebalans poslancem predstavila v torek. Kot sta zagotovila, ga je vlada pripravila z mislijo na državljane ter širši razvoj države, a hkrati zagotavlja tudi stabilnost javnih financ. "Predstavlja uravnoteženje skrbi za ljudi na eni strani ter širšega razvoja na drugi, a nikakor ne na škodo stabilnosti javnih financ," je povzel premier.

Po novem so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.

Ob upoštevanju tega presežka, kupnine od lanske prodaje deleža v NLB, že lani izvršenega predfinanciranja ter januarske izdaje državne obveznice v višini 1,5 milijarde evrov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto za 3,26 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje v višini 1,89 milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom.

Proračun za leto 2019 je DZ sprejel že novembra 2017, lani pa so bile med letom državni blagajni naložene nekatere dodatne obveznosti. Sklenjen je bil dogovor glede politike plač v javnem sektorju, sprejet zakon o socialnovarstvenih prejemkih ter dogovorjena višja povprečnina za občine in letni dodatek za upokojence. Vlada je upoštevala tudi višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo, zvišanje obrambnih izdatkov, med katere sodi tudi kibernetska varnost, in dodatne investicije v zdravstvo. Hkrati z zvišanjem izdatkov pa je lahko zaradi boljših gospodarskih napovedi lahko predvidela tudi zvišanje prihodkov.

DZ je rebalans sprejel brez glasov poslancev SDS in NSi. Vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba previsoka, v rebalansu poleg tega ni reform, so bili kritični poslanci SDS. V NSi pa so mu odrekli podporo, ker so bili prezrti vsi predlogi opozicije za nekatere prerazporeditve. Poslanske skupine SDS, NSi in SNS so k rebalansu vložile 34 dopolnil, predvsem glede sredstev za infrastrukturne projekte, od katerih pa DZ danes ni potrdil nobenega.

Rebalans zasleduje dva pomembna cilja: doseganje proračunskega presežka in zmanjševanje dolga, s čimer se zagotavlja srednjeročno uravnoteženost javnih financ, sta v torek zatrjevala premier in finančni minister. Podobno so menili poslanci koalicije, ki so v razpravi izpostavljali predvsem konec varčevanja in razvojno naravnanost proračunskih dokumentov.

Prav tako so rebalans podprli v sprva zadržani Levici, potem ko so s koalicijskimi strankami med današnjo prekinitvijo seje še pred glasovanjem o rebalansu parafirali sporazum o sodelovanju. "Mislim, da je splošna usmeritev tega proračuna pravilna," je v torek dejal poslanec Levice Luka Mesec in dodal, da bo sklenjeni sporazum omogočil, da bodo za njegovo stranko pomembna vprašanja rešili v naslednjih dveh proračunih.

Glasove so prispevali tudi poslanci SNS, v kateri bi sicer po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega rebalans pripravili bolje in bolj transparentnega, predvsem pa ne bi razmetavali z denarjem. A bodo predlog vlade podprli, da vidijo, kako se bo odzvala Evropska komisija, ki se z njim ne strinja, je v torek napovedal Jelinčič.

Zdaj je treba počakati, ali bo državni svet uresničil grožnjo ter na rebalans in novelo zakona o izvrševanju proračuna vložil odložilni veto. Državni svetniki so namreč na nedavni seji osnutkoma obeh dokumentov odrekli podporo, največ pripomb pa so imeli glede področja lokalne samouprave in skladnega regionalnega razvoja. Kot so opozorili, lani sklenjena višina povprečnine za leto 2019 ne zadošča za financiranje občin, ki tako ne uspejo izvajati vseh nalog, ki bi jih morale.

Šarca grožnja z vetom ne preseneča. "Upam pa, da bo trden vsaj argument, kajti ta, ki ga slišim danes, je glede na vse hkratne želje tistih, ki ga izrekajo, zelo trhel in bolj spominja na trgovanje," je dejal v torek.

Na finančnem ministrstvu so medtem sprejem rebalansa pospremili s t. i. proračunom za državljane oz. grafičnim prikazom ključnih podatkov o rebalansu proračuna. "S tem želimo proračun približati širšemu krogu državljanov, da bi pobliže spoznali, za kaj vse porabimo njihov denar," so pojasnili.

Najti ga je mogoče na spletnih straneh vlade.