Ali smo v zadnjih desetletjih priča izrazitejšim podnebnim spremembam?

Že povprečna temperatura priča o tem, da se je predvsem v zadnjih dveh desetletjih podnebje spremenilo. Tako v svetovnem merilu kot tudi v Evropi in Sloveniji. Zanimivo je, da je povečanje povprečne temperature izrazitejše v Evropi kot v svetovnem merilu, prav tako je večje v Alpah kot na evropskem območju. Poleg porasta povprečne temperature v Sloveniji opažamo tudi povečanje števila vročih dni v zadnjih desetletjih. Prav tako gre za pomembne silnice v porazdelitvi padavin. V Sredozemlju so vse hujše in pogostejše suše, ki se jim nato pogosto pridružijo tudi požari v naravnem okolju. Tudi v Sloveniji so suše vse pogostejše, in kar je zanimivo, občasno se pojavljajo celo v zaporednih letih. Najhujša suša je bila poleti 2003., a tudi letos smo bili v prvih treh mesecih leta priča hudi suši, ki se je zelo poznala na vodotokih in podtalnici. Od začetka leta do konca julija je bilo povsod v Sloveniji manj padavin kot v dolgoletnem povprečju.

Vendar se zaradi podnebne in geografske raznolikosti Slovenije razmere od pokrajine do pokrajine zelo razlikujejo. Predvsem zaradi obilnega dežja v juliju so v Zgornjesavski dolini dolgoletno povprečje skoraj izenačili, saj je letošnja vsota padavin 816 mm, kar je le 3 odstotke manj kot v dolgoletnem povprečju. Najhujša suša je na obalnem območju, saj je letos padlo le 250 mm, kar ni niti polovica dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je padlo 75 odstotkov običajnih padavin za prvih sedem mesecev leta, v Murski Soboti 87 odstotkov, na Goriškem 70 odstotkov, v Novem mestu in Celju 73 odstotkov. Velik primanjkljaj padavin je, izjema je jugozahodna Slovenija, predvsem posledica pomanjkanja padavin v prvih treh mesecih letos. 

Kakšna je statistična slika, pogledamo količino padavin v poletnem obdobju?
Če upoštevamo le padavine od začetka aprila do konca julija, je slika nekoliko drugačna. Izrazit primanjkljaj padavin je opazen zgolj na Obali, kjer so dosegli le 62 odstotkov dolgoletnega povprečja, v Ratečah pa so ob obilnih julijskih padavinah opazno presegli dolgoletno povprečje, in sicer kar za 28 odstotkov. Seveda ima porazdelitev padavin tudi drugo stran, preobilje padavin in poplave. Najpogostejše so odmevne poplave v Sloveniji jeseni, prav v tem letnem času opažamo izrazito naraščanje padavin.

In znotraj večletnega povprečja?

Za padavine je značilna velika spremenljivost, zato moramo vedno v oceno zajeti vsaj 30-letni niz podatkov. V primerjavi z drugimi državami ima Slovenija v povprečju dovolj padavin. Težave lahko nastanejo zaradi njihove neenakomerne porazdelitve. Tako se tudi pri nas občasno spopadamo s poplavami ali s sušami. Pri letnih padavinah ne opažamo bistvenih sprememb, je pa izrazito in opazno naraščanja jesenskih padavin. Tudi tok k intenzivnejšim padavinam nam ni naklonjen – padavine ob nalivih hitro odtečejo in imajo veliko erozijsko moč. Najbolj kmetijsko intenzivna območja Slovenije so v veliki meri tudi najbolj ogrožena zaradi suše. Prepričanje, da je vode v Sloveniji v izobilju, bomo morali spremeniti – ne le razmišljati o zadrževanju vode, s katero si bomo lahko pomagali v obdobjih suše.

To se letos dokaj izrazito že dogaja na Obali. Ali obstaja možnost, da bo že v naslednjih letih tudi v Sloveniji oziroma vsaj na nekaterih njenih območjih drastično pomanjkanje vode?

Suša je resen problem že zdaj, zato moramo ukrepati takoj. Ni dovolj, da na pomanjkanje vode mislimo le, ko nas pesti suša. Ko pa dež ponovno namoči tla, kar pozabimo na skrb za vodo. Predvsem moramo poskrbeti, da si bomo ustvarjali zaloge vode takrat, ko je te dovolj. V ta namen lahko gradimo zadrževalnike, rekam ponovno namenimo prostor, ki smo jim ga z urejanjem in utesnjevanjem v rečna korita v preteklosti odvzeli. Ne pozabimo, da nam zadrževalniki lahko koristijo tudi pri blaženju poplav. Postaviti moramo jasne prioritete med uporabniki vode, to je nadvse pomembno v času pomanjkanja vode ali nizkih vodnih zalog. Predvsem pa se moramo naučiti varčno uporabljati vodo. Naj še povem, da smo celo v sicer dobro namočeni Zgornjesavski dolini leta 2003 opazili pomanjkanje vode; na nekaterih postajah na tem območju opažamo tok upadanja padavin.

INTERVJU V CELOTI JE OBJAVLJEN V TISKANI IZDAJI