Klientelizem na Agenciji za kmetijske trge? Ministrstvo zavlačuje z razkritjem ugotovitev inšpektorata

Septembra in oktobra lani smo pri Reporterju objavili nekaj odmevnih člankov o dogajanju na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pod vodstvom generalnega direktorja Mirana Miheliča. Prejeli smo številne informacije od (nekdanjih) zaposlenih, ki so nam razkrili Agencijo kot leglo nepotizma in klientelizma. Posebej v oči bode sam direktor Mihelič, ki je svojemu zasebnemu partnerju Jerneju Žigonu, zaposlenem na Agenciji, omogočil, da je v pičlih treh letih napredoval za kar 18 plačnih razredov. Po besedah poznavalcev je praktično neverjetno, da bi bilo to v skladu z zakonodajo s področja javnih uslužbencev.

Zanimivo je, da je Mihelič lagal, da z Žigonom sploh nista zasebna partnerja, medtem ko je vpričo drugih zaposlenih na Agenciji včasih celo omenil, »o čem v zvezi s službo se z Žigonom pogovarjata doma«. Omenjena naveza Mihelič – Žigon pa je, kot smo ugotovili, le ena v nizu od klientelističnih ali sorodstvenih povezav v tej instituciji. Za posvečen krog (nekateri so nam govorili o lobiju LGBT in tistemu od stranke SAB) naj bi veljala povsem druga pravila, kot za vse ostale.

Ko smo ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška vprašali, kako bo ukrepal (Agencija sodi pod njegovo pristojnost), je sporočil, da je zadevo predal v preiskavo Inšpektoratu za javni sektor. Tega vodi glavna inšpektorica Lidija Apohal Vučković. Zdaj smo po več mesecih na ministrstvu poizvedeli, ali je inšpektorat zadeve končno že preiskal, kakšne kršitve so bile ugotovljene in kako so ukrepali. Prejeli smo kratek odgovor z ministrstva: »Generalna ugotovitev, ki izhaja iz obvestila inšpektorice, je, da nepravilnosti oz. kršitve niso bile ugotovljene.«

Seveda takšen skop nevsebinski odgovor ne zadošča in vzbuja sume: ali so na inšpektoratu svoje delo sploh korektno opravili ali pa na ministrstvu kaj prikrivajo. Zato smo jih še isti dan prosili, da nam pošljejo dokument z inšpektorata, pri čemer lahko v njem počrnijo osebne podatke posameznikov, če se jim zdi to potrebno.

Naslednji njihov odgovor je bil, da so zadevo predali pooblaščencu po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), od koder »nam bodo odgovorili v zakonskem roku.« Opozorili smo jih, da je v konkretnem primeru ministrstvo tisti zavezanec po omenjenem zakonu, ki z dokumentom razpolaga in ga mora prosilcu (nam) na zahtevo poslati. Informacijski pooblaščenec (oziroma pooblaščenka) pa pride v poštev šele, če organ prosilcu zavrne dostop do dokumenta in se ta zato pritoži na informacijskega pooblaščenca.

Odvrnili so, da bodo zadevo reševali v skladu z ZDIJZ v upravnem postopku »v zakonsko predpisanem roku«. Po navadi si državni organi ta rok predstavljajo kot 20 delovnih dni, pri čemer spregledajo prvi del zakonske določbe: »Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve.«

Ker vse kaže, da bodo skušali z odgovorom zavlačevati, smo jih nazadnje prosili, naj nam odgovorijo v skladu z zakonom o medijih, kjer je določen rok za odgovor maksimalno sedem delovnih dni. V tem primeru novinar ne prosi za dokument, pač pa za podatke, ki izhajajo iz dokumenta.

Ob tem smo jih opozorili, da vsekakor pričakujemo podrobne konkretne ugotovitve: pri čem na Agenciji za kmetijstvo niso bile ugotovljene kršitve in pri čem so bile (če sploh kje). Vsekakor morajo odgovoriti precej več od tega, kar so v le nekaj besedah zapisali v prvem odgovoru. S pojasnili bomo javnost seznanili takoj, ko jih prejmemo.