Avtorju bi lahko očitali, da so njegovi zapisi povojnega razvoja največje socialistične države enostranski. Mao Zedong in tovariši so državo na robu lakote potegnili iz velike zaostalosti in jo kljub vsem zablodam pripravili za odpiranje v svet. Podobno bi sicer lahko dejali tudi za Stalina, Hruščova, Tita in Castra. Ciniki pa bi dodali, da so veliki voditelji le blažili probleme, ki so jih sami zakuhali.
Fishman predvsem opazuje gospodarski čudež in poroča. Ne moralizira. Ne sprašuje se o rešitvi novih socialnih problemov, ki jih prinaša pospešena gospodarska rast in se kažejo, denimo, v otroškem delu, v širjenju ilegalne prostitucije, v ekoloških katastrofah ali v sistematičnem kršenju človekovih pravic.
Objavljamo nekaj poudarkov iz knjige.
Peklenska dilema: delovna mesta ali poceni blago
V državah, kjer so pomembne industrijske panoge ogrožene zaradi kitajske konkurence, se morajo s težkim srcem odločati bodisi za interese podjetništva, bodisi za interese kupcev. Tiste, ki se odločajo za zaščito potrošnikov (torej prost uvoz cenejših izdelkov), morajo verjeti v to, da bo kitajski izziv povzročil prestrukturiranje celotne ekonomije. Ekonomisti trdijo, da ima država, ki se vključi v direndaj svetovnega trga, najboljše možnosti za gospodarski razcvet. Kljub temu pa precej držav ne verjame v tako obliko kapitalizma, ki temelji na stalnem nižanju stroškov in prosti konkurenci, kar vodi v nižanje cen izdelkov in storitev. Vladam evropskih držav, Japonske in držav v razvoju so industrije in delavci običajno bolj pomembni, kot potrošniki.
Prvo, kar pade na misel, ko govorimo o Kitajski, je nedvomno njena velikost. Ne geografska, saj jo po tem prekašajo tri države, temveč po številu prebivalcev. Kitajci danes predstavljajo z malo manj kot 1,5 milijarde ljudi približno petino človeštva in to je včasih že kar malo srhljiv podatek. Orjaški trg, ki ga nihče ne more več ignorirati. Ko so Kitajci razvili svoj sistem dvd in nehali plačevati tujcem licenčnino cca 4,5 dolarja na vsak predvajalnik DVD, si lahko hitro izračunamo kakšne prihranke pomeni tako velik trg. Trg, ki raste in je zaradi tega upanje številnih izdelovalcev in celih ekonomij za nadaljevanje ekonomske rasti, ki je marsikje zastala.
Prodor v mehka tkiva
Gal Dymant, solastnik ameriško-izraelske družbe v Pekingu, ugotavlja, da je ena najbolj obetavnih panog kitajske industrije proizvodnja medicinske opreme. Pred petnajstimi leti je zbiral investitorje, ki bi pomagali razviti kitajsko različico ene najnaprednejših medicinskih aparatur na svetu, naprave za magnetnoresonančne posnetke organov (MRI). Čudežna naprava, ki stane okrog dva milijona dolarjev, lahko prihrani ogromno denarja, truda in trpljenja, v primerjavi s klasičnimi preiskavami in operacjiami. »Tukaj obstaja potencial, s katerim je mogoče narediti karkoli,« pravi Dymant. Kitajska je zatem potrebovala samo pet let za vključevanje v več milijard dolarjev vredni trg v prodaji naprav MRI in drugih najsodobnejših medicinskih pripomočkov. Danes že več kitajskih proizvajalcev med njimi Toex International in CSJ v Sloveniji in v slovenskem jeziku ponuja zapletene sisteme za diagnostiko MRI.
Konkurenca na Kitajskem poteka ciklično
Sprva lahko tuje firme na Kitajskem svoje proizvode proizvajajo veliko ceneje kot sami Kitajci. Toda ko se kitajski obrati toliko razvijejo, da lahko svoje proizvode dobavljajo multinacionalnim podjetjem, se prične omrežje dobaviteljev eksplozivno širiti. Na tej stopnji lahko tudi kitajski obrati sami izbirajo med različnimi dobavitelji sestavnih delov za svoje proizvode, kar povzroča, da jih lahko na trgu ponudijo po bistveno nižjih cenah kot multinacionalna podjetja.«
Pojej tableto proti bolečinam
Velike ameriške in evropske farmacevtske družbe si z velikimi težavami utirajo poti na kitajsko tržišče. Še nedavno je bilo skoraj vsako zdravilo izdelano na Kitajskem, kopija katerega zahodnega zdravila. Zahodne družbe za razvoj novega zdravila porabijo 10–15 let raziskav in okrog 250 milijonov dolarjev. Kopiranje že obstoječega zdravila pa traja samo 3–5 let in stane samo od 60.000 do 120.000 dolarjev.
V zadnjem času kitajska vlada nekoliko bolj pazi, da ne bi farmacevtska podjetja kar vsevprek kopirala zahodnih zdravil. Vendar razmere se zdaleč niso urejene. Tako je tudi družba Pfitzer na Kitajskem izgubila svojo patentno zaščito za viagro; vlada je namreč ugotovila, da naj bi bil opis osrednje sestavine, ki jo vsebuje to zdravilo, pomanjkljiv, zato patenta ni priznala. Ko je tisk nedavno objavil novico, da stane proizvodnja ene tabletke viagre samo en juan, medtem ko se prodaja za 98 juanov, je seveda razdražil večino kupcev, hkrati pa vzpodbudil še več morebitnih ponarejevalcev zdravila.
Marsikateri drugi farmacevtski družbi pa se spori z vladnimi organi ne zdijo preveč pametni. Veliko jih je pripravljenih marsikaj žrtvovati samo za to, da si rezervirajo delež na tržišču.
Nenazadnje se je odvisnost od Kitajske proizvodnje medicinske opreme razkrila ob izbruhu zadnje epidemije. Praktično vsa oprema od zaščitnih mask do ventilatorjev za predihavanje bolnikov prihaja iz daljnovzhodne velikanke.
Preprosto bi danes ljudje po vsem svetu morali vedeti kaj se dogaja na Kitajskem in zakaj bomo vsi čutili posledice tega dogajanja.
Kot poslovneži:
• Priložnosti za uvoz kakovostnih in cenenih izdelkov
• Priložnosti za izvoz inovativnih izdelkov za množični trg
• Turizem - prihaja nov več desetmilijonski sloj bogatih turistov, ki jih zanima vse
• Nevarnost za prevzem znanja in krajo intelektualne lastnine
• Velika ponudba kitajskih izdelkov široke potrošnje ogroža cele domače industrijske panoge.
Kot potrošniki:
• vedno bolj dostopne cene izdelkov zabavne industrije, zdravil in medicinske opreme, hrane ...
• obetavnost vlaganja v vrednostne papirje podjetij, ki poslujejo s Kitajsko
• ogroženost domačih strokovnjakov zaradi konkurence kitajskih šolanih ljudi
• dvig cen nepremičnin zaradi povpraševanja kitajskih priseljencev.
Dežela velikanskih razsežnosti nas bo kmalu prisilila h korenitim spremembam v našem razmišljanju o sebi v vlogi potrošnikov, delavcev, državljanov in celo staršev.
Več o informacij o knjigi Kitajski izziv na povezavi: https://www.poslovneuspesnice.com/index.php?3146&backPID=3146&tt_products=9032