Kirurga Breclja zlorabili za evropsko kandidaturo

»Oddajte podpis za kandidaturo dr. Erika Breclja za evropskega poslanca,« je vpila ženska za stojnico v nekem slovenskem kraju. Starejša gospa je pristopila, podpisala obrazec, ga odnesla na upravno enoto in ga overovljenega vrnila na stojnico. Kot so jo poučili, imena kandidata ne sme napisati na obrazec pred overovitvijo na upravni enoti, ker je volilna pravica tajna. Obljubili so ji, da ga bodo na overovljeni obrazec pripisali sami. Takih stojnic, kjer so zbrali podpise za Brecljevo kandidaturo, je bilo po Sloveniji še veliko. Zbiralci so se hvalili, da so v treh dneh zbrali dovolj podpisov. Za vložitev kandidature neodvisnega kandidata ali nestrankarske liste na evropskih volitvah je bilo treba zbrati najmanj 3000 podpisov.

Toda kirurg Brecelj sploh ni kandidiral za Evropski parlament niti ni vedel, da kdo zanj za to zbira podpise. O tem so ga obvestili ljudje iz Sanjske službe, ki je prav tako zbirala podpise za vložitev neodvisne liste in jih na koncu tudi zbrala. Obvestili so ga še, da naj bi podpise zanj zbiralo društvo Junijska lista, ki jo vodi Gorazd Drevenšek, ta je za Evropski parlament neuspešno kandidiral leta 2004. Drevenšek naj bi mu odvrnil, da je bila pomota in da to počne neka ženska na lastno pest. Zagotovil mu je tudi, da bo akcijo nemudoma ustavil, kar naj bi se potem tudi zgodilo. Brecelj nam je še dejal, da ne ve, kaj se je pozneje zgodilo s podpisi.

Drevenšek je zanikal, da bi njegovo društvo ali on osebno zbiral podpise za Breclja. Razložil je, kako je nastal ta zaplet. Iz tujine so ga poklicali predstavniki evropske politične zveze, v kateri nastopa tudi protievropska britanska stranka UKIP, in mu predlagali, naj poišče kandidata za nosilca liste, ki bi dobil dovolj glasov za vstop v Evropski parlament. Pozneje so v Drevenškovem volilnem štabu razmišljali o več imenih in se tako spomnili Breclja. Čez nekaj časa pa je neka ženska brez njihove vednosti začela zbirati podpise. Ta ženska menda ni članica njihovega društva, ampak naj bi bila blizu nekoga, ki je. Seveda podpisov ni zbirala sama, kajti stojnice za Breclja so bile po vsej Sloveniji. Čeprav Drevenšek s tem zbiranjem ni imel nič, je prepričal vse zbiralce, da so prekinili akcijo in mu oddali overovljene obrazce. Enega nam je tudi poslal. Sicer ne ve, koliko jih je še ostalo, toda prepričan je, da jih niso nikomur dali ali prodali.

Če so jih dali ali preprodali drugim kandidatom, je vprašanje, ali so ljudje, ki so izpolnili obrazec za Breclja, nevede pomagali kandidaturam Igorja Šoltesa, Zmaga Jelinčiča, Združene levice, Solidarnosti, Sanjske liste itd. Da se je preprodaja overovljenih obrazcev dogajala že večkrat na volitvah, so nam potrdili tudi v Državni volilni komisiji, kjer so bili obveščeni o zbiranju podpisov za Breclja. Toda pri tem imajo zvezane roke, pravi direktor DVK Dušan Vučko: »Ko dobimo overovljene obrazce za kandidature, ne moremo vedeti, ali so ljudje res dali podporo vlagatelju. To vprašanje lahko reši le zakonodajalec (državni zbor) in sprejme ustrezne dopolnitve volilnega zakona, to pa lahko stori le z dvotretjinsko večino.«