O eni od njih so ta teden poročali blejski policisti, v njej pa je smučar med vožnjo izven urejenih prog trčil v drevo in se poškodoval. Prvo pomoč so mu nudili reševalci na smučišču, s kraja dogodka pa ga je odpeljal helikopter Slovenske vojske. Po podatkih policije je lažje poškodovan, proti njemu pa poteka prekrškovni postopek zaradi smučanja izven smučarske proge.
Statistiko nesreč na smučiščih vodi inšpektorat za notranje zadeve, ki po zakonu o varnosti na smučiščih po končani smučarski sezoni pripravi letno poročilo. Kot so povedali za STA, so lani na smučarskih terenih našteli 621 nesreč s poškodbami, od tega 48 s hujšimi. Med slednjimi so beležili tudi tri smrtne primere, ena smučarka je v bolnišnici umrla po poškodbi na Rogli, en deskar se je poškodoval pri padcu na kranjskogorskem smučišču, en pa na Soriški planini.
S tem je bila lanska statistika kar precej tragična, čeprav je bila sicer v seštevku poškodb boljša kot nekaj let prej, ko so se številke gibale okoli 900 nesreč s poškodbami. Je pa bila tudi nekoliko krajša, saj jo je marca prav tako oklestila epidemija.
Letošnje številke so ob drugem valu epidemije, v kateri so bila smučišča zaradi ukrepov vlade več zaprta kot odprta, v njej pa so našteli le nekaj pravih smučarskih dni, pa še te brez množic domačih in tujih smučarjev, neprimerljive.
Do današnjega dne so na inšpektoratu prejeli le 22 zapisnikov o nesrečah na sedmih različnih smučiščih. V petih primerih ni bilo poškodovanih oseb, v ostalih pa deset lažje in osem huje poškodovanih. Najbolj pogoste poškodbe so udarnine ali podplutbe, glavni vzrok za nesreče pa sta hitrost in pomanjkljivo smučarsko znanje.
Policisti sicer vsako leto bdijo tudi nad spoštovanjem pravil na smučiščih, a kot so za STA povedali na policiji, je zaradi ukrepov za omejevanja širjenja okužb obisk letos bistveno manjši, zato temu prilagajajo svoje delo. Kljub temu so v tej zimi v nadaljnjo obravnavo predali sedem prekrškov, lani pa izdali dva plačilna naloga ter 23 kršiteljev napotili prekrškovnim organom.
Tudi na urgencah tistih bolnišnic, ki so na območju največjih smučišč, večjega pritiska s strani poškodovanih med smučanjem vsaj doslej niso beležili, kar je v sedanjih epidemioloških okoliščinah dobro, saj je bilo prav izogibanje dodatni obremenitvi že tako preobremenjenega zdravstva eden od razlogov, da so smučišča že nekajkrat zaprli.
Podatki bolnišnic o poškodbah na smučiščih se seveda razlikujejo od tistih, ki jih imajo na policiji in inšpektoratu, saj marsikakšnega dogodka ti ne obravnavajo, smučarji pa gredo največkrat sami na urgence. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so tako letos sprejeli 52 smučarjev in deskarjev, lani pa 683.
V UKC Maribor so za STA povedali, da so do 14. januarja obravnavali samo dve smučarski poškodbi, v enakem obdobju lani pa 30 poškodb med smučanjem in deskanjem. Večinoma je šlo za zlome, zvine in udarnine.
Medtem ko na celjski urgenci letos ne beležijo obravnave pacientov zaradi poškodb na smučiščih, pa so imeli nekaj dela tudi v jeseniški bolnišnici. V tej zimi so skupaj beležili 95 obiskov pacientov zaradi padca na sneženih površinah, lani pa je bilo takih 154.
Kot je povedala strokovna direktorica tamkajšnje bolnišnice Anja Jovanovič Kunstelj, je tudi pri njih takšnih poškodb letos manj kot v enakem obdobju lani. Bolj kot s smučarji se ukvarjajo z zdrsi ali padci, predvsem starejših ljudi.