Postopki za proces privatizacije so sicer že stekli, med drugim je Slovenska odškodninska družba (Sod) pred dnevi napovedala, da bo v tem tednu najpomembnejšim finančnim institucijam poslala povabila na izbor svetovalca za prodajo Telekoma. Svetovalec za prodajo bo izbran v septembru, nato bo objavljen razpis za prodajo deleža v družbi.
Vendar pa se zadeva zdaj lahko zaplete. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se namreč zavzemajo, da se iz Telekoma Slovenije pred privatizacijo izloči optično in bakreno omrežje, ju prenese na novo, javno podjetje, ki bi to infrastrukturo upravljalo in nadgrajevalo, do nje pa bi nato vsi operaterji dostopali pod enakimi pogoji. Ta del infrastrukture bi obenem povezali z delom, ki ga država že ima, s čimer bi zagotovili bolj optimalno načrtovanje omrežja.
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo opozarja, da mora Slovenija glede na cilje evropske Digitalne agende najkasneje do leta 2020 zagotoviti dostop do hitrega medmrežja vsem, saj brez tega ne bo enakomernega razvoja podeželja in mest. To infrastrukturo ima zdaj v lasti Telekom, da bi do leta 2020 dosegli zastavljeni cilj ter pokrili t.i. bele in sive lise, pa bo potrebno v izgradnjo ustrezne infrastrukture vložiti še med 400 in 500 milijoni evrov.
Pri tem pa po navedbah ministrstva obstaja upravičena bojazen, da bi v primeru, ko bi infrastrukturni del prav tako prodali, kupec zasledoval zgolj komercialni interes, "ki je seveda povečini prisoten le tam, kjer je koncentracija uporabnikov največja in kjer so seveda tudi vlaganja v infrastrukturo, gledano na posamičnega prebivalca, najmanjša". Uporaba enovitega oz. istega omrežja pa bi zagotovila razvoj ustreznega konkurenčnega boja za uporabnike med vsemi komercialnimi ponudniki telekomunikacijskih storitev, tudi na področjih razpršene poselitve.
"Kadar se zadeva proda, tisti, ki jo kupi, zasleduje komercialni interes. Komercialni interes ponudnikov je tam, kjer so mesta, ker so posledično vlaganja v infrastrukturo manjša na prebivalca," je po poročanju Televizije Slovenija prepričan minister, ki bi tako infrastrukturo Telekoma pustil državi, prodal pa blagovno znamko. Nekaj, česar sklep državnega zbora ne vključuje, zato bi najprej zahteval soglasje vlade.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, vlada o tej temi včeraj ni razpravljala. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pa je pred sejo vlade na to temo dejal, da je ključno to, da se moramo odločiti, kaj bomo naredili z infrastrukturo in katera je strateško pomembna za državo. "V prvem paketu privatizacije sem bil za privatizacijo, ravno s pridržkom, da se moramo odločiti, ali bomo prodajali v paketu z infrastrukturo, govorim o telekomunikacijah, ali bomo prodajali brez infrastrukture," je dejal.
V Sodu za STA dejali le to, da izločitev infrastrukture ni predvidena, predsednik uprave Telekoma Rudolf Skobe pa je na včerajšnji novinarski konferenci, katere namen je bil predstaviti poslovne rezultate v prvem polletju, dejal, da če lastnik želi funkcionalno ločitev Telekoma Slovenije, potem bodo to funkcionalno ločitev znotraj družbe tudi izvedli. "Če pa se bo to dogajalo pred ali znotraj procesa privatizacije, je pa to odločitev prodajalca," je povedal.
Telekom Slovenije bo sicer po njegovih besedah poskrbel, da bo, kar se njih tiče, proces privatizacije tekel nemoteno, transparentno in da bodo hkrati zaščiteni interesi družbe. V samem Telekomu Slovenije so trenutno v fazi priprav na proces privatizacije, znotraj tega procesa pričakujejo, da bodo izvedli tudi postopek izbora svetovalca na strani Telekoma Slovenije.
Postopka izbora svetovalca v Telekomu formalno še niso začeli. Pričakujejo namreč, da bodo s prodajalcem sklenili formalni sporazum, na podlagi katerega bodo imeli definirano sodelovanje in na temelju katerega bodo lahko znotraj družbe tudi naročali določene storitve, ki bodo povezane s privatizacijo.
"Takoj potem bomo pristopili k izboru ponudnikov, zaenkrat k temu izboru še nismo pristopili. Postopek bo izveden transparentno, povabili bomo več ponudnikov," pravi Skobe. Dodal je še, da je uprava v zdajšnji pripravljalni fazi v rednih stikih s predstavnikom prodajalca, to je Sodom. Po nekaj sestankih, ki so jih imeli doslej, Skobe ocenjuje, da so stiki pozitivni.
Na vprašanje o oceni realne cene za Telekom v tem trenutku je Skobe odgovoril, da je ne more podati, a dodal, da jo lahko vsakdo izračuna sam. Treba je le preveriti, po kakšnih mnogokratnikih EBITDA se prodajajo telekomunikacijski operaterji, ta mnogokratnik pa se nato pomnoži s Telekomovim EBITDA in odšteje Telekomov dolg. V javnosti se sicer omenja, da bi vrednost celotnega Telekoma lahko znašala okrog 800 milijonov evrov.
Telekom Slovenije si po besedah Skobeta želi lastnika, "ki bo vlagal v nadaljnji razvoj družbe, zagotavljal delovna mesta, izkoriščal potenciale in kompetence, ki jih skupina Telekom Slovenije ima, in ki bo te potenciale in kompetence še naprej razvijal v Sloveniji".