Peršak je za STA poudaril, da se njegovo ime pojavlja zgolj kot eno izmed možnih, več o tem, kdo je resen kandidat za ministrsko mesto pa bo jasno šele, ko bo to naznanila parlamentarna stranka DeSUS in bodo stekli postopki. Po informacijah STA je Peršak za stranko najverjetnejša izbira, bi pa po statutu moral postati njen član.
V primeru, da bi dosedanji državni sekretar pri Bizjak Mlakarjevi zasedel mesto ministra za kulturo, poudarja, da je zelo pomembno sledenje koalicijski pogodbi, v kateri je zapisano, kaj bi vladne stranke želele uresničiti do konca mandatnega obdobja. V pogodbi je omenjena korenita sprememba kulturnega modela. "Mislim, da je naloga druge polovice mandata predvsem ta, da se na področju sistemskih sprememb v kulturi naredi čim več," je povedal Peršak.
Pojasnil je, da je bilo od slovenske osamosvojitve obsežnejših sprememb v kulturi zelo malo, kljub temu, da sta se vmes spremenila družbeni in politični sistem. Med vidnejšimi je omenil opredelitev javnega interesa na področju kulture ter ustanovitev Javne agencije za knjigo RS in Slovenskega filmskega centra.
"Gre za to, da se korenito, strateško premisli, kako urediti sistem in osnove kulturne politike. Sam menim, da je trenutni štiriletni cikel za nacionalni program za kulturo prekratek, ker je tudi navaden investicijski cikel daljši od štirih let. Zdi se mi, da bi bilo na področju kulture potrebno strateško načrtovanje za daljša obdobja, vsak minister pa bi ob nastopu naredil načrt za svoje mandatno obdobje," je za STA povedal Peršak.
Kultura je po njegovih besedah družbeni podsistem, ki mu je treba zagotoviti določeno mero avtonomije. Po Peršakovem mnenju je nujno, da o vrednostnih zadevah na posameznem področju odloča stroka, o operativnih zadevah pa naj odloča tisti, ki je zadolžen za izvajanje politike.
Poleg Peršaka naj bi bil med kandidati za ministra za kulturo tudi nekdanji ravnatelj novogoriške gimnazije Bojan Bratina. Za STA je povedal, da se je o mestu ministra za kulturo, seveda v primeru, da bi bil predlagan, pripravljen pogovarjati, zasedel pa bi ga pod ustreznimi, tudi kadrovskimi, pogoji.
Na vprašanje, katere bi bile njegove prioritete, je odgovoril, da bi bilo sprva treba prevetriti različna področja, ki sodijo pod okrilje ministrstva za kulturo. Sam meni, da je bil odnos Bizjak Mlakarjeve do tehnične in kulturne dediščine neizdelan, na ustvarjalno kulturo pa bi veljalo po njegovem mnenju pogledati skozi ustanovitvene akte posameznih javnih zavodov, da bi tako lahko omogočili njihovo normalno delovanje in kadrovanje.
Poleg skrbi za slovenski jezik je Bratina poudaril tudi potrebo po vzpodbujanju ljubiteljske kulture, temeljno pa se mu zdi, da se v prihodnje proračun za kulturo ne bi zniževal.
Med imeni kandidatov se pojavlja tudi aktualni direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) Igor Teršar, ki je bil nekaj časa v igri tudi kot Peršakov naslednik na mestu državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Bizjak Mlakarjeve. Teršar o tem, da naj bi bil potencialni kandidat za ministra za kulturo, ni bil obveščen in zadeve za STA ni želel komentirati.
Glede na imena, ki krožijo v javnosti, je verjetnost, da bi na ministrski stolček ponovno sedla ministrica, manjša. Zaokrožilo je zgolj ime sociologinje in založnice Nede Pagon, ki pa je za STA že povedala, da je glede ministrske funkcije nihče ni vprašal nič.
Dosedanja ministrica za kulturo Bizjak Mlakarjeva je v ponedeljek odstopila s položaja na izredni seji DZ in je danes začasno predala posle ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu.
Ta teden bodo o izboru novega ministra za kulturo potekali neformalni pogovori. Nato bo najprej zasedala kadrovska komisija stranke DeSUS, ki jo je pričakovati v začetku prihodnjega tedna. Ko kandidata potrdi kadrovska komisija, mora še čez strankarsko sito, predlog pa mora biti usklajen tudi s premierjem.