Kdaj bodo poslanci odločali o parlamentarni preiskavi zadeve Kangler?

Predsednik DS Alojz Kovšca je Židanu zato v dopisu predlagal, da obravnavo zahteve po preiskovalni komisiji umakne z dnevnega reda julijske seje DZ, ki se bo začela prihodnji torek.

Na včerajšnjem kolegiju predsednika DZ je Židan namreč zatrdil, da se bodo poslanci na seji seznanili tudi z odreditvijo parlamentarne preiskave, ki so jo zahtevali državni svetniki. Z njo bi ugotavljali politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pregonu zoper državnega svetnika Franca Kanglerja. Židan je dodal, da od državnega sveta še pričakuje odgovor na mnenje zakonodajno-pravne službe. Ker čistopisa zahteve od državnega sveta še ni prejel, v tem trenutku še ne more pripraviti akta, s katerim bi DZ na julijski redni seji odredil preiskavo, je pojasnil.

A kot kaže, državni svet čistopisa zahteve ne bo uspel pripraviti pravočasno. Zakonodajno-pravna služba DZ je med drugim opozorila, da je besedilo zahteve na nekaterih mestih tako splošno, da se zastavlja vprašanje dejanskih meja, v okviru katerih sme komisija preiskovati določeno zadevo. Nujno je namreč, da so vsi deli zahteve oblikovani natančno in določno ter da ostajajo v okviru zadeve javnega pomena in pristojnosti DZ.

Služba je prav tako opozorila, da se lahko parlamentarna preiskava usmeri le zoper tiste nosilce javnih funkcij, ki so politično odgovorni DZ. Predmet parlamentarne preiskave pa ne sme posegati v izključne pristojnosti izvršilne in sodne veje oblasti.

Državni svetnik Marjan Maučec je na včerajšnji seji kolegija predsednika DZ zavrnil stališča predstavnikov nekaterih poslanskih skupin, da bi šlo za vmešavanje v postopke tožilstva. Kot je zatrdil, gre tu za ugotavljanje politične odgovornosti.

Zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave je državni svet potrdil sredi junija. Vsebina zahteve je vzbudila tudi pozornost Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco). Greco se je zaradi zahteve odločil za nujno oceno delitve pristojnosti med zakonodajno in pravosodno vejo oblasti v Sloveniji. Slovenija je v zvezi s tem Grecu že posredovala zahtevano dokumentacijo o ločitvi zakonodajne in sodne veje. Posredovali so jo vrhovno državno tožilstvo, vrhovno sodišče, ministrstvo za pravosodje, DZ in državni svet.

Komisija za preprečevanje korupcije se ob tem sprašuje, ali gre pri zahtevi za parlamentarno komisijo za zadevo javnega pomena ali pa za morebitno zlorabo instrumenta družbenega nadzora, ki ga zagotavlja ustava. Opozarja tudi na vprašanje morebitnega dolžnega izogibanja nasprotju interesov.