Varuhinja pravic gledalcev se je zdaj odzvala na prijavo in kritično ocenila Areno, za katero pravi, da ni bila izpeljana skladno s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija.
»Za dve od treh tem, ki sta zavzeli nekaj manj kot polovico oddaje, avtorica ni zagotovila primernih sogovornikov, zato je bilo občinstvo v tem delu izpostavljeno mnogim parcialnim in nepreverjenim informacijam, strokovno napačno posplošenim, ni pa dobilo dovolj natančnih, preverjenih, verodostojnih, nepristranskih in celovitih informacij, kot jih od javnega medija upravičeno pričakuje,« je zapisala v odgovoru.
Odgovor varuhinje objavljamo v celoti:
Spoštovani,
z veliko zamudo (ki se vleče še iz leta 2023, ko je imel institut Varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija podvojeno število odzivov občinstva) in zato iskrenim opravičilom vam odgovarjam na vaš odziv glede oddaje Arena 20.2. 2023 na temo »Ali naj Slovenija izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije«.
Spodaj podajam ugotovitve o kršitvah Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija, v priponki pa celotno poročilo, ki bo (morda z malenkostnimi popravki) objavljeno v mesečnem poročilu za februar, predvidoma prihodnji teden.
Oddajo sme si večkrat ogledala in ugotovila:
Oddaja je bila sestavljena iz treh delov.
V prvem delu je obravnavala takrat zelo aktualno temo: spremembe pravilnika oziroma nastajajoči instrument Svetovne zdravstvene organizacije, ki naj bi pripomogel, da bodo države morebitno naslednjo pandemijo pričakale bolj pripravljene. Osnutek je sprožil veliko nasprotovanja med delom civilne družbe, v Ljubljani se je nekaj dni pred oddajo zbralo 500 oseb, na dan oddaje sta imela na to temo tiskovno konferenco minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in predstavnica Republike Slovenije v SZO mag. Vesna Kerstin Petrič. Tema prvega dela oddaje (ki je trajala dobrih 27 minut od skupno 50 minut oddaje) je bila nedvomno aktualna in v javnem interesu, zato je bila uredniška odločitev zanjo pravilna. Ustrezen je bil tudi žanr, okrogla miza, ki omogoča sprotno izmenjavo informacij in stališč ter osvetlitev teme z več zornih kotov. Primerna je bila tudi vsebinska zasnova in izvedba oddaje, kljub temu, da izbira gostov ni bila ustrezna. Predstavnica ministrstva in SZO je bila edina, ki je razlagala potrebo po spremembah pri SZO, z nasprotnimi stališči so nastopali kar trije gostje: zdravnica in psihiatrinja Biserka Ilin, odvetnik Domen Gorenšek in zdravnica, specialistka ginekologije Sabina Senčar. Zadnja dva sta dobila v tem delu oddaje sicer zelo malo časa, V. Kerstin Petrič pa dovolj, da je uspela odgovoriti na večino pomislekov ostalih gostov in mnoge očitke kot neutemeljene tudi ovrgla. Vsebinsko in časovno je bil zato ta del oddaje uravnotežen, gledalcem je ponudil širok razpon mnenj, predstavnica SZO in ministrstva je sproti pojasnjevala navedbe ostalih treh gostov, mnoge je tudi demantirala.
Problematična z vidika spoštovanja Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenije sta bila drugi in tretji del oddaje. Drugi del (dolg 11 minut), je bil namenjen domnevnim škodljivim posledicam cepljenja in odškodninam. V. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje doc. dr. Branko Bregar je lahko odgovarjal o odškodninah, ni pa bilo v oddaji sogovornika, ki bi lahko odgovoril na navedbe odvetnika Domna Gorenška o domnevnih škodljivostih cepiv in zavedenosti zdravstvenih delavcev. Voditeljica je sicer povedala, da je v oddajo povabila dr. B. Beović in dr. A. Ihana, predstavnike NIJZ in Agencije za medicinske pripomočke, a se vabilu niso odzvali. Ker je bilo to znano že pred oddajo, bi urednica in voditeljica temu lahko prilagodila oddajo, vendar tega ni storila.
Tretji del oddaje (dolg približno 11 minut) je bil namenjen cepljenju, vendar sestava gostov v oddaji ni ustrezala vsebinski zasnovi. Zdravnica Sabina Senčar je predstavila kratek izsek podatkov NIJZ za trimesečno obdobje smrti zaradi covida v celjski bolnišnici in jih posplošila za celotno populacijo, čeprav za kar polovico smrti ni bilo podatka o cepljenju. Med gosti ni bilo nikogar, ki bi ji lahko strokovno oporekal, tega ni storila niti voditeljica, čeprav bi morala opozoriti, da na podlagi tako skromnih podatkov ne moremo delati sklepov niti za konkretno bolnišnico, kaj šele za celotno populacijo. Enako se je zgodilo z navedbami odvetnika o tem, da večkratno cepljenje z novimi cepivi povečuje možnosti, da cepljeni zboli za bolezen, proti kateri je bil cepljen. Brez sogovornika so ostali tudi na hitro prikazani grafi g. Ilin o povečanih tveganjih za stranske učinke. Nova gostja v tem delu oddaje, sekretarka na Direktoratu za javno zdravje mag. Maja Jurjevec, za ta vsebinska področja ni bila pristojna, lahko je komentirala le manjši del vsebine, o tem, ali bo cepljenje v Sloveniji obvezno. Gosta, ki bi lahko strokovno in znanstveno utemeljeno pritrdil ali oporekal navedbam odvetnika in g. Ilin, v oddaji ni bilo. Uvodni insert predsednice Zdravniške zbornice Slovenije o tem, zakaj se med epidemijo precej zdravstvenega osebja ni cepilo, ni prispeval k uravnoteženosti oddaje, temveč jo je celo še bolj nagnil na stran nasprotnikov cepljenja.
Zato druga polovica oddaje (zadnja dva dela) ni spoštovala Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih Slovenije v več točkah: 1.1 natančnosti, saj v tem delu oddaja ni postregla s preverjenimi in relevantnimi podatki, 1.2 nepristranskosti, saj je bila izrazito nagnjena proti obvladovanju epidemije s cepljenjem, 1.3 preverjanje dejstev (omogočila je objavo večjega števila informacij brez jasne navedbe virov in preverjanja, v studiu pa ni bilo nikogar), 1.4. verodostojnosti (oddaja ni ponudila gledalcem dovolj vsestranskih informacij o temi, da bi si lahko oblikovali svoj pogled nanjo), 1.5. odgovornosti (prav in odgovorno za javni medij je, da je odprla tudi temo odškodnin zaradi posledic cepljenja in temo o korelaciji med cepljenjem in smrtnostjo, vendar tega ni storila odgovorno, saj pri tem ni spoštovala točke 1.8 o pravičnosti, ki med drugim pravi: »Nobeno poročilo ali programska vsebina nista poštena, če: ne vsebujeta vseh poglavitnih dejstev; vsebujeta nepomembne podatke na račun najpomembnejših dejstev; nevede ali vede zavajata gledalce in poslušalce; poročevalec uporablja besede ali prijeme, ki kažejo na njegovo pristranskost.«
Voditeljica je v oddaji sicer primerno navedla, da se gostje, ki bi zagotovili manjkajoče podatke in vsebine, vabilu niso odzvali, niti niso posredovali podatkov. Ko je bilo to znano, bi lahko spremenila koncept oddaje ali napovedala nadaljevanje teme v eni od naslednjih oddaj, saj Pravilnik o poklicnih merilih dopušča zagotavljanje celovitosti poročanja tudi v nizu oddaj. Vendar tudi tega ni bilo. Zato menim, da je bilo pri v drugem delu oddaje kršenih več (zgoraj navedenih) točk Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija.
SKLEPNO MNENJE:
Poslanstvo javne RTV hiše je odpirati širok razpon tem, v času po epidemiji tudi o negativnih izkušnjah in posledicah epidemije in cepljenja s hitro izdelanimi cepivi ter seveda o vseh izkušnjah epidemije, ki lahko pomagajo, da se družba bolje pripravi na morebitno naslednjo epidemijo. Teme oddaje Arena 23. 2. 2023 so bile torej z vidika poslanstva javne RTV prave, vsebinska zasnova in žanr oddaje prav tako. Niso pa bile vse teme izpeljane skladno s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija. Za dve od treh tem, ki sta zavzeli nekaj manj kot polovico oddaje, avtorica ni zagotovila primernih sogovornikov, zato je bilo občinstvo v tem delu izpostavljeno mnogim parcialnim in nepreverjenim informacijam, strokovno napačno posplošenim, ni pa dobilo dovolj natančnih, preverjenih, verodostojnih, nepristranskih in celovitih informacij, kot jih od javnega medija upravičeno pričakuje.
Z lepimi pozdravi,
Marica Uršič Zupan
