Katastrofa Židan

Načrt ustanovitve državnega podjetja Slovenski gozdovi, d. o. o., ki se je snoval s predlogom zakona o gospodarjenju z gozdovi, je vse prej kot le nedolžno iskanje rešitev po uničujoči ujmi, ki je februarja prizadela Slovenijo. Lahko bi se izrodila v nov poskus ropanja slovenske državne blagajne: različni lobiji in strici bi po podjetju iz naravnega bogastva slovenskih gozdov lahko izsesali milijone evrov. Sumljive so nekatere nelogične rešitve, ki jih je predlagal zakon, zelo sumljiv pa je tudi izjemno hiter tempo, ki ga je sprejemanju predloga narekoval minister. Toda na neki točki se je zadeva zalomila in postopek se je ustavil. Težko pa je verjeti, da je zgodba res končana. Denarni vložek je le prevelik. A poglejmo, kaj se je v zadnjih mesecih dogajalo in potem še to, kje se skrivajo možne zlorabe zakonskega predloga.

Sprejemanje zakonskega predloga kot kriminalka

Ideja o državni firmi, ki bi gospodarila z gozdovi, je bila v medijsko krajino in slovensko javnost prvič plasirana po katastrofalnem februarskem žledu. Javno in odprto pa se je o tem začelo govoriti šele aprila. Besedilo zakonskega predloga, katerega pobudnik je bilo ministrstvo za okolje in prostor (MKO), ni bilo javno objavljeno vse do 17. aprila, a v javnost so začele pronicati podrobnosti in najpomembnejša določila zakonskega predloga: dejstvo, da bo lastništvo gozdov preneseno na podjetje zasebnega prava (d. o. o.) v lasti države, dejstvo, da bo za začetek delovanja tega podjetja potrebno ponovno zadolževanje pri Evropski investicijski banki (EIB), nejasna usoda dosedanjega upravitelja gozdov (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov). Sporne zadeve so na dan začele prihajati sredi aprila: 16. aprila je bila na dnevnem redu nujna seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, na katerem je bilo izrečenih veliko kritičnih opazk k neskladnosti zakonskega predloga. Potem je vse skupaj začelo teči z neverjetno naglico: naslednjega dne, v petek, 17. aprila je bil zakon dan v javno obravnavo. MKO je predlagalo obravnavo po nujnem postopku, formalno zaradi hudih posledic žledoloma. Nujni postopek pa je hkrati prinesel zelo kratek rok za oddajo pripomb, ki je bil postavljen v torek, 22. aprila. Spomnimo naj, da so bili med 17. in 22. aprilom še velikonočni prazniki (sobota, nedelja in ponedeljek): za pripombe je ostal en sam poln delovni dan(!).

Ker pa so medtem (predvsem ko se je pripravljala seja pristojnega odbora) dolgoročne negativne posledice omenjenega zakona tudi med strokovno javnostjo postajale vse očitnejše in je javni pritisk naraščal, je ministrstvo rok za pripombe podaljšalo do 17. maja. Po poteku tega termina je MKO predlog skrivnostno umaknilo in ga ni poslalo v vladno obravnavo, čeprav so še malo pred tem zatrjevali, da je ta zakonska ureditev nujna. Ne glede na to, da ga je sredi aprila po hitrem postopku že obravnaval in blagoslovil tudi Odbor vlade RS za gospodarstvo. Z MKO pojasnjujejo, da zakon ni bil poslan v vlado, ker da ni bil v celoti koalicijsko usklajen.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.