Odločitev o novem slovenskem arbitru najverjetneje v četrtek

Z vprašanjem izbire slovenskega člana arbitražnega sodišča se Slovenija sooča že drugič v nekaj tednih. Jernej Sekolec je namreč s tega mesta odstopil po objavi posnetkov prisluhov njegovih telefonskih pogovorov s slovensko agentko na sodišču Simono Drenik 22. julija, iz katerih je bilo razbrati, da jo je obveščal o podrobnostih zaupnih razprav na arbitražnem sodišču.

Slovenija je nato v skladu z arbitražnim sporazumom v nekaj dneh imenovala novega člana arbitražnega sodišča. Novi slovenski arbiter Ronny Abraham, sicer predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu, pa je prejšnji teden po manj kot tednu dni od imenovanja presenetil z odstopom. Zdaj mora Slovenija spet v 15 dneh imenovati novega sodnika, ali pa ga bo v skladu z arbitražnim sporazumom imenoval predsednik sodišča. Ta rok naj bi se iztekel 20. avgusta.

Premier Miro Cerar se po drugem odstopu slovenskega člana arbitražnega sodišča ni odločil pozvati parlamentarnih strank, naj predlagajo kandidate za arbitra, kot je to storil po odstopu Sekolca. Stranke sicer takrat te možnosti niso izkoristile. Tako kot tedaj tudi zdaj v več strankah predvsem poudarjajo odgovornost vlade in odločitev glede nadaljnjih korakov Slovenije prepuščajo njej.

Vlada bo tako s svojo odločitvijo v četrtek predvidoma le seznanila predstavnike parlamentarnih strank, s katerimi se bo premier Cerar sešel zjutraj. Sledila bo nujna seja odbora za zunanjo politiko, ki bo ocenil trenutno stanje in se seznanil z nadaljnjimi aktivnostmi v zvezi z arbitražnim sporazumom. Zatem bo še seja vlade, na kateri naj bi padla končna odločitev Slovenije glede imenovanja novega arbitra.

Vlada sicer preučuje tri možnosti ravnanja Slovenije, in sicer, da za novega arbitra poišče uglednega tujega pravnika, da za arbitra imenuje domačega strokovnjaka ali da imenovanje prepusti predsedniku arbitražnega sodišča.

Zunanji minister Karl Erjavec je prejšnji teden nakazal, da bo Slovenija arbitra pravočasno imenovala.

Med slovenskimi strokovnjaki sicer ni več veliko takih, ki bi jih lahko poslali v Haag, kar sta nedavno priznala tudi Erjavec iz predsednik DZ Milan Brglez. Ta je dejal, da so bili slovenski strokovnjaki tako ali drugače že vpleteni v arbitražni proces in bi jih lahko Hrvaška označila kot neprimerne za arbitra.

Nekaj časa se je kot realen kandidat omenjal ustavni sodnik in strokovnjak za mednarodno pravo Ernest Petrič, ki pa naj bi imenovanje že zavrnil. To je nedavno nakazal tudi Erjavec.

Nekateri, med njimi evropski poslanec Ivo Vajgl, zato predlagajo, naj vlada za novega slovenskega člana petčlanskega sodišča znova imenuje uglednega tujega strokovnjaka.

Nekateri pa se zavzemajo za to, da bi slovenskega arbitra imenoval kar predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume.

Brez svojega arbitra je tudi Hrvaška, potem ko je konec julija odstopil Budimir Vukas. Rok za imenovanje hrvaškega člana sodišča se izteče v petek.

A ker je Zagreb enostransko napovedal umik iz arbitražnega postopka, je pričakovati, da hrvaška stran svojega arbitra ne bo imenovala, temveč bo to prepustila predsedniku arbitražnega sodišča.

Hrvaška kot razlog za umik iz arbitražnega postopka navaja, da je Slovenija bistveno kršila arbitražni sporazum o meji med državama, ker da je naknadno dodala dokumente, na podlagi katerih arbitražno sodišče odloča o rešitvi spora o meji. Hrvaška stran to sklepa iz objavljenih prisluhov med nekdanjim slovenskim arbitrom Sekolcem in slovensko agentko Drenikovo.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je medtem relativizirala problem okuženosti sodnikov in dejala, da "ni glavni problem situacija s sodniki, ker je arbitra v skrajni situaciji vedno lahko zamenjati", ampak "je glavni problem, ker so v predmet naknadno dodajani dokumenti in beležke, ki po pravilih tam ne bi smeli biti".

A pravnika Marko Pavliha in Rajko Pirnat sta se v pogovorih za STA strinjala, da je zelo malo verjetno, da bi Sekolec na lastno pest dodajal dokumente v spis in tako kompromitiral arbitražni postopek med Slovenijo in Hrvaško. Kot poudarjata, je to praktično neizvedljivo oziroma bi se, če bi do tega prišlo, lahko zelo hitro ugotovilo.

Pusičeva pravi nasprotno in meni, da tega ni mogoče več ugotoviti. "Ko bi to vedeli, bi lahko na nek način predmet očistili in nadaljevali postopek, čeprav so že pustili sledi in vpliv na sodnike," je dejala.

Slovenija sicer kljub napovedanemu hrvaškemu izstopu vztraja pri nadaljevanju arbitraže ter poudarja, da enostranski odstop od arbitraže v skladu z arbitražnim sporazumom ni mogoč.

Za nadaljevanje arbitražnega postopka se zavzema tudi Evropska komisija, ki je nedavno zatrdila, da je v tem sporu pripravljena prisluhniti tako slovenski kot hrvaški strani in sprejeti ukrepe, ki so v njeni moči, da bi podprla nadaljevanja postopka. Podporo arbitražnemu postopku je nedavno izrekla tudi Avstrija, po besedah slovenskega zunanjega ministra pa se za to zavzemajo "tudi ostale države, zlasti članice EU".

Hrvaška je v arbitražnem sporu računala na podporo ZDA, a na State Departmentu so v ponedeljek za STA zatrdili, da se v tej zadevi ne postavljajo na nobeno stran.

Pričakovati je, da bo zdaj sledila dolgotrajna bitka med Slovenijo in Hrvaško, ali arbitražni sporazum velja oz. ali bo odločitev arbitražnega sodišča legitimna in legalna. Analitik Boštjan Udovič je prejšnji teden ocenil, da bo na koncu o tem verjetno znova razsojal nekdo tretji, najverjetneje Meddržavno sodišče v Haagu. Za to je sicer nujno soglasje obeh strani.