Kar 12.000 ljudi čaka na mesto v domovih za starejše, proste pa ni niti ene postelje

Na voljo nekaj več kot 21.000 postelj

Skupno je v Sloveniji po podatkih skupnosti v 102 domovih za starejše in posebnih socialno varstvenih zavodih, kjer prav tako lahko bivajo starejši, na voljo nekaj več kot 21.000 mest. A to še zdaleč ne zadošča potrebam.

Največ postelj imajo v največji, ljubljanski regiji (okoli 6500), a tu je tudi največ prošenj starostnikov. Trenutno beležijo nekaj manj kot 13.000 vlog različnih prosilcev. "Med temi ima okoli 6000 vlog oznako Aktualno, kar pomeni, da bi toliko prosilcev takoj odšlo v zavod, če bi se našlo prosto mesto," so za STA pojasnili v skupnosti socialnovarstvenih zavodov.

V ljubljansko območje sodijo poleg osmih v Ljubljani med drugim še domovi za starejše občane v Domžalah, Hrastniku, Idriji, Kamniku, Kočevju, Litiji, Logatcu, Ribnici in Vrhniki.

Po velikosti sledi mariborsko območje, kjer imajo skupaj z domovi v Lenartu, Ormožu, Poljčanah in na Ptuju na voljo okoli 3500 postelj za starostnike. Na čakalnem seznamu je bilo na dan 12. avgusta še enkrat toliko ljudi, od tega naj bi jih bilo na takojšnjo vselitev pripravljenih nekaj več kot 1700.

Na Gorenjskem, kjer imajo v domovih za starejše nekaj več kot 1600 postelj, si takojšnjega sprejema po podatkih skupnosti socialnovarstvenih zavodov želi okoli 1700 ljudi, na Severnem Primorskem več kot 1200 in na Celjskem nekaj manj kot tisoč. Na območju Krškega bi se v dom za starejše sodeč po aktualnih prošnjah takoj vselilo okoli 900 ljudi, na Koprskem okoli 700, v Prekmurju okoli 500 ter na Koroškem in Dolenjskem okoli 400.

Glede na resolucijo manjka najmanj 1300 mest

V Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 si je država zastavila cilj, da je v celodnevno institucionalno varstvo vključene 4,8 odstotka populacije, starejše od 65 let. Da bi to dosegli na državni ravni, v slovenskih domovih za starejše po podatkih skupnosti socialnovarstvenih zavodov manjka vsaj 1328 mest.

Med ciljno in dejansko pokritostjo z domovi za starejše so med regijami velike razlike. Najslabša pokritost je na Gorenjskem, saj imajo dovolj postelj le za 3,9 odstotka ciljne populacije. Sledi koprsko območje s 4,06 odstotka, najboljša pokritost potreb pa je glede na omenjeno resolucijo v Prekmurju in na Celjskem, kjer zastavljeni delež vključenih starejših oseb v domove za starejše celo rahlo presegajo.

Večina trenutno obstoječih postelj v Sloveniji je v javnih domovih za starejše. Teh je po podatkih skupnosti socialnovarstvenih zavodov 59, poleg tega pa je še 43 izvajalcev s koncesijo. V javnih domovih za starejše je nekaj več kot 13.200 mest, v zasebnih domovih za starejše okoli 5400, v posebnih zavodih za odrasle pa nekaj manj kot 2500 mest.

Zasebni domovi so ponavadi dražji za uporabnike. Kot je za STA pojasnil v. d. sekretarja skupnosti Denis Sahernik, so v povprečju zasebni domovi za okoli štiri evre na dan dražji od javnih domov. "Na povprečje cene vpliva tudi dejstvo, da pri zasebnikih skorajda ni triposteljnih sob, torej so eno- in dvoposteljne sobe, medtem ko je pri javnih zavodih slabih deset odstotkov sob še vedno tri-, štiri- ali večposteljnih sob," je navedel.

Manjka predvsem mest za osebe z demenco in za začasne namestitve

V skupnosti socialnovarstvenih zavodov opozarjajo predvsem na pomanjkanje mest za osebe z demenco in mlajše osebe, ki prav tako potrebujejo pomoč pri opravljanju življenjskih aktivnostih, ter na pomanjkanje zmogljivosti za začasne namestitve.

"Veliko je povpraševanja po enoposteljnih sobah in po oskrbi oseb z demenco in teh namestitev najbolj primanjkuje. Premalo oziroma nič ni tudi sodobnih stanovanjskih skupnosti za manjše število starejših stanovalcev, kot je to dobro urejeno za osebe s posebnimi potrebami," dodaja Biserka Marolt Meden iz društva Srebrna nit.

Obstoječi pravilnik iz leta 2006 določa minimalni standard, ki je dvoposteljna soba s kopalnico in straniščem. "Podatki pa kažejo, da imamo še vedno veliko tri- in štiriposteljnih sob in veliko skupnih kopalnic in stranišč. Tudi večjih prostorov za različne aktivnosti povsod ni dovolj. Kar pa je nedopustno, je to, da se zdaj obstoječi večji prostori, namenjeni fizioterapiji, delovni terapiji in drugim skupnim dejavnostim, ukinjajo in namenjajo za sive in rdeče cone (zaradi covida-19). Kakovost življenja stanovalcev v domovih je vedno slabša," je še navedla.

V obstoječih domovih kadrovske težave

Največja težava v slovenskih domovih za starejše je po ocenah Marolt Medenove pomanjkanje kadra, kar je med drugim posledica nizkih plač. "Nujno je treba takoj sprejeti nove kadrovske normative v oskrbi in zdravstveni negi, da se bo razbremenilo obstoječi kader in zagotovilo vsem stanovalcem storitve, ki jih potrebujejo in ne nazadnje tudi plačajo. Ker je kader v domovih starejših deficitaren, bi ga morali bolj ustrezno nagraditi, saj je delo izjemno zahtevno in odgovorno," je prepričana.

Kadrovske težave, ki so v času soočanja z novim koronavirusom še posebej pereče, izpostavlja tudi Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec Maribor, ki je največji tovrstni zavod v državi. "Kadrovska podhranjenost ne zagotavlja kakovostnih osnovnih storitev, kaj šele obvladovanje vse organizacije, ki je povezana s covidom. Domovi, ki so bili grajeni za socialnovarstvene storitve, seveda nimajo infrastrukture za obvladovanje covida, ne sivih ne rdečih con. Imamo pripravljene improvizacije, a to so začasne rešitve," je povedal za STA.

Na mobilne enote, ki jih ministrstvo za zdravje predlaga kot rešitev za umik okuženih iz doma, pristaja le pogojno. "V primeru, da bodo zagotovili ustrezen standard in ustrezne ekipe, jih lahko namestimo tja. Sem pa že opozoril na stigmatizacijo, saj so starejši spet prvi v kontejnerjih, kar ni bil primer kje drugje, pri kakšni drugi skupini prebivalstva," je dejal.

Predlog se mu zdi problematičen tudi s stališča kadrov. "V ta kontejner je treba dati tudi za dva stanovalca kompletno ekipo v treh izmenah. Mi pa nimamo ekip niti za redno dejavnost. Pričakovati od države, da bo v primeru izbruha epidemije takoj našla rešitve in ti takoj poslala ljudi, je iluzorno. Izkazalo pa se je, da so težave nastale prav tam, kjer v prvih tednih niso mogli ustrezno ukrepati," je pojasnil.