"Nismo zgubili vojne. Kapitulirali smo pred gospodarskim kriminalom v obdobju tranzicije," stanje korupcije v Sloveniji ocenjuje Goran Klemenčič, predsednik komisije za preprečevanje korupcije. 15 let prepozno se sprašujemo, kako so si nekateri pridobili premoženje, je Klemenčič izjavil v včerajšnjih Odmevih.
Včerajšnja preiskava pri najbogatejšem Slovencu Mirku Tušu je spodbudila razpravo o zasegu nezakonito pridobljenega premoženja tajkunom. Doslej je bilo v nekaj preiskavah domačih tajkunov premoženje zamrznjeno le v peščici primerov, najodmevneje Igorju Bavčarju v preiskavi poskusa prevzema Istrabenza, pa Bošku Šrotu v primeru oškodovanja Pivovarne Laško. Bine Kordež in družina ne smejo razpolagati s premoženjem (Merkur), enako se je zgodilo Ivanu Zidarju, ki ki mu je bilo zamrznjeno upravljanje z večimi nepremičninami.Politika pripravlja zakonodajo, ki bi bolje urejala zaseg protipravno pridobljenega premoženja in pregon oseb, ki so na ta način obogatele. Sedanja zakonodaja je boljša, kot je bila pred leti, a še vedno pomanjkljiva, ocenjuje Klemenčič. Še pomembnejša od zakonodaje je po njegovem preventiva tovrstnih primerov ustvarjanja premoženja, saj je ob vključitvi policije in tožilstva pogosto že prepozno. "Imamo podjetja, ki zaradi tega že poslujejo v tujini."
V več krajih v Sloveniji je včeraj potekala obsežna kriminalistična preiskava zaradi suma gospodarske kriminalitete in korupcije pri podelitvi koncesije za mobilno telefonijo. Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) je namreč Tušmobilu brezplačno dodelila frekvence za mobilno telefonijo, najprej v pasu 1.800 Mhz, nato pa še za UMTS, preostalo mobilni operaterji pa so morali zanje plačati. Kriminalisti so preiskali pisarno Mirka Tuša in njegov dom, samega Tuša pa niso pridržali. Skupaj je policija izvedla 21 hišnih preiskav in petim osumljencem odvzela prostost, a jih kmalu tudi izpustila.
