Kako je Toninu zmanjkalo poguma in morale (KOMENTAR)

Prejšnji teden je skušal koketirati z opozicijo, ki bo po volitvah zelo verjetno prevzela naslednjo vlado. Tako je sporočil, da okoljski minister Andrej Vizjak ne more več računati na podporo njihove stranke, saj posnetki njegovega pogovora s tajkunom Bojanom Petanom pred 14 leti, ki jih objavlja POP TV, preveč obremenjujejo njega in vso vlado. S tem naj bi seznanil tako Vizjaka kot Janšo, zato pričakuje Vizjakov odstop še pred interpelacijo. Pričakovano se je s tem zameril SDS, saj ga je že sredi noči na tviterju napadel ministrski kolega Zvone Černač, še isto minuto pa je njegov tvit delil podpredsednik državnega zbora Jože Tanko.

Seveda se skuša Tonin prikazati kot bolj pošten politik od SDS. Do rednih volitev nas loči še pet mesecev in takrat mu bodo volivci izdali račun. Medtem ko se igra poštenjaka, potekajo kadrovske igrice v energetiki, kjer Janšev (Borut) Dolanc »seka glave« direktorjem elektro podjetij, na njihova mesta pa nastavlja izbrance NSI. Razrešenega direktorja Elektra Maribor Borisa Soviča je že nasledil Jože Hebar, ki uživa podporo NSI. Javnost bo težko spregledala vlogo NSI v energetiki, še manj pa stranke KUL, katerima se NSI ponuja za sodelovanje v prihodnji vladi.

Če bi bil Tonin res iskren in pošten, bi se javno ogradil od najbolj spornih potez premierja Janše, kot so njegova vojna z mediji, neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, javni napadi na sodišča ter njegova nizkotna komunikacija tako z domačo kot s svetovno javnostjo. Sploh pa bi zahteval tudi odstop pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, zoper katerega je sodišče v Murski Soboti uvedlo sodno preiskavo zaradi suma goljufije in ponarejanja poslovnih listin.

Človek, ki je v kazenski preiskavi, ne more biti minister, še najmanj za pravosodje, saj odloča tudi o državnih tožilcih. V sosednji Avstriji je zaradi kazenske preiskave odstopil kancler Sebastian Kurz, Toninov veliki vzornik. Resda šele po tem, ko so to od njega zahtevali koalicijski partnerji Zeleni. Toda Toninu je zmanjkalo poguma in morale, da bi zahteval Dikaučičev odstop.