nakupovanje, trgovina, denar, denarnica, spar, prehranski-izdelki Svet24.si

Primerjava cen dobrin v Sloveniji in na Hrvaškem:...

profimedia-0487110156 Svet24.si

Prav so imeli tisti, ki so trdili, da je zanjo ...

15-pacnik vila-pl Necenzurirano

Tožilstvo želi zaseči bogataševo vilo na Bledu

jansa kmetic-pl Reporter.si

Tako Janševa strankarska trobila na skrajno ...

Adele Milloz pm Ekipa24.si

Tragedija: Nekdanja svetovna in evropska prvakinja...

kmetija Njena.si

POP TV razkril prvih 16 tekmovalcev Kmetije

damir krznar Ekipa24.si

Oglasil se je Damir Krznar in sporočil: Nisem še...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Kako je nespretni Žan Mahnič razgalil Janševo politično kadrovanje tožilcev

Deli na:
Kako je nespretni Žan Mahnič razgalil Janševo politično kadrovanje tožilcev

Žan Mahnič - Foto: STA

Odbor DZ za pravosodje se je včeraj seznanil s skupnim poročilom o delu državnih tožilstev za lani ter poročiloma o delu Specializiranega državnega tožilstva in oddelka za preiskovanje uradnih oseb. Generalni državni tožilec Drago Šketa je napovedal, da bo stanje na tožilstvih zaradi kadrovske podhranjenosti v prihodnjih letih izredno kritično.

Ob predstavitvi skupnega poročila o delu državnih tožilstev za lani je Šketa poudaril, da v Sloveniji še vedno primanjkuje tožilcev. "Skladno z odredbo o številu mest državnih tožilcev bi moralo biti v Sloveniji 268 državnih tožilcev, trenutno jih je 200 oz. 25 odstotkov manj," je poudaril. Prav tako so tožilci obremenjeni, je dodal. Ob tem je spomnil na poročilo komisije Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja za leto 2020, po katerem je bilo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev 10,2 državnega tožilca, evropsko povprečje pa znaša 12,3 tožilca.

Šketa napoveduje, da se bo zaradi kadrovske podhranjenosti stanje na državnih tožilstvih v prihodnjih letih še poslabšalo. "Stanje bo izredno kritično, število nerešenih zadev se bo povečevalo." Tožilci namreč odhajajo v pokoj, nekateri pa tudi zapuščajo tožilske vrste, ker so izpostavljeni velikim pritiskom, diskreditacijam in tudi določenim političnim napadom.

Čeprav so bila kadrovsko podhranjena, so državna tožilstva v letu 2021 po besedah Škete obvladovala pripad zadev. Skupno so prejela 24.658 kazenskih ovadb zoper storilce, rešila pa so jih 25.077. To pomeni, da so rešila skupaj 419 ovadb več, kot so jih prejela, kar je 101,7-odstotni delež obvladovanja pripada, je poudaril Šketa.

Med dosežki tožilstva je izpostavil tudi področje bančne kriminalitete in pregon kaznivih dejanj na področju zdravstva. Skupna vrednost povzročene škode oz. pridobljene premoženjske koristi v obravnavanih zadevah bančne kriminalitete znaša 367 milijonov evrov, ob čemer je bilo v letu 2021 obravnavanih 43 odprtih zadev, večina na sodiščih. Do konca lanskega leta pa sta bili izrečeni dve obsodilni sodbi. Skupno je obdolženih 54 fizičnih oseb, od tega kar 46 bančnikov in dve pravni osebi.

Na področju zdravstva sta bili lani izdani obsodilni sodbi, letos pa jih bo po napovedih Škete precej več. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo pristojni organi sistemsko korupcijo na področju zdravstva skušali odpraviti tudi z drugimi nadzornimi vzvodi in mehanizmi.

Šketa je med drugim opozoril, da v Sloveniji še vedno nimamo urada za odvzem premoženjske koristi in navedel, da tožilstvo skupaj z ministrstvom za pravosodje sodeluje pri pripravi ustreznih zakonskih podlag za učinkovitejši sistem odvzema in upravljanja s premoženjem nezakonitega izvora. V letu 2021 se je število odrejenih preiskav v okviru zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora glede na leto prej sicer nekoliko zmanjšalo. Odrejene so bile štiri preiskave zoper 18 pravnih subjektov, začasna zavarovanja premoženja pa so bila izvedena v 13 primerih, je navedel.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je izpostavila, da je delo tožilskih organizacij tudi lani zaznamovala epidemija covida-19, ob čemer pa je iz skupnega poročila po njenih besedah razvidno, da so tožilstva v lanskem letu delala dobro. Pozdravila je tudi trend uspešnosti dela tožilstev. Ta že sedmo leto obvladujejo pripad zadev, torej odločajo o več zadevah, kot jih prejmejo v obravnavo, je poudarila.

Glede pereče kadrovske problematike na tožilstvih je ministrica spomnila, da je vlada takoj po nastopu svojega mandata odpravila blokado prejšnje vlade na tem področju in imenovala 13 državnih tožilcev. Zdaj bodo na ministrstvu svoje aktivnosti usmerili v imenovanje preostalih državnih tožilcev v razpisnih postopkih, je napovedala.



Na perečo kadrovsko problematiko sta v predstavitvi dela za lani opozorili tudi vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Darja Šlibar in vodja Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu Mojca Gruden.

Specializirano državno tožilstvo je v letu 2021 vložilo zahteve za preiskavo zoper skupno 103 fizičnih in pravnih oseb ter vložila obtožnice zoper 89 fizičnih in pravnih oseb.

Obsodilne sodbe so dosegli zoper 94 fizičnih oseb, od tega so sodišča za 55 oseb izrekla zapor, za 44 oseb pa še denarno kazen. "Delež obsodilnosti je bil lani 75-odstoten in je višji kot leto prej, ko je bil 68-odstoten," je navedla. Višji kot leto prej je bil lani tudi skupni seštevek izrečenih zapornih kazni, ki je znašal 130 let.

Odbor za pravosodje se je seznanil tudi z letnim poročilom o delu oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu za leto 2021.

Poslanec SDS Žan Mahnič se je v razpravi med drugim dotaknil neimenovanja tožilcev v času prejšnje vlade. Poudaril je, da to v času vlade Janeza Janše ni bilo "avtomatizirano", v smislu, da bo vlada nekritično imenovala vse, kar bo prišlo s tožilstva, temveč se je pregledalo, kdo je kdo in kaj je v preteklosti počel, je poudaril Mahnič, ki je tudi navajal nekatere, zanj sporne poteze tožilcev.

"Če se malo pregleda zadeve, se hitro vidi, da večina od 13 imenovanih tožilcev za to ne izpolnjuje pogojev. Zaupanje v slovensko tožilstvo zato ne bo nič boljše, temveč kvečjemu slabše," je poudaril Mahnič. V poročilu o delu tožilstev pogreša tudi poročilo o tem, kako je tožilstvo s svojim nedelovanjem spodbujalo h grožnjam Janezu Janši s smrtjo. Mahnič bi podprl ustanovitev urada za odvzem premoženja nezakonitega izvora, ob čemer pa bi ta po njegovem mnenju najprej moral "pregledati vse sodnike in tožilce", je poudaril Mahnič.

Ministrica za pravosodje je Mahniču odgovorila, da je vpletanje politike v imenovanje državnih tožilcev sporno in da je s tem, ko je na seji odbora naštel imena tožilcev, ki so zavrgli določene ovadbe, dal tudi jasno vedeti, da je vlada Janeza Janše za imenovanje državnih tožilcev uporabljala merilo politične presoje njihovih strokovnih vsebinskih odločitev, torej to, ali so določene ovadbe zavrgli ali ne.

"Na to moramo opozoriti, kajti ravno to pa je tisto merilo, ki ga aktualna vlada ne sprejema, saj po ustavi ni dopusten in je pravzaprav zanimivo, da zdaj tudi za nazaj priznavate, da je šlo pri blokadi imenovanja za politično odločitev glede na všečnost ali nevšečnost vsebinske presoje samostojnih in neodvisnih državnih tožilcev," je med drugim poudarila ministrica.