Strokovnjaki svetujejo: kaj narediti, da vas v nevihti ne udari strela

Da pride do strele, mora biti dovolj napetosti med oblaki in zemljo. Ta je odvisna tudi od vlažnosti zraka. Tokovi v strelah po navedbah na portalu Kvarkadabra dosegajo nekaj deset tisoč amperov, napetosti pa lahko dosežejo tudi nekaj milijonov voltov.

"Gre za močne tokove, podobne pojavu, ko si slačimo volnen pulover in pri tem zaradi drgnjenja nastane statična napetost, zato zrak postane prevoden," je dejal Kos.

Dejstvo, da ni dobro biti pod drevesom, ko prihaja do udarov strele, Kos pojasnjuje s tem, da ta hoče priti čim prej v zemljo, zato bo v tisto, kar je višje, udarila prej. Tako se je treba izogibati mestom, ki so visoka, oziroma stvari, ki posameznika višajo. Držanje dežnika v roki ali stanje na neki čisti jasi zato ni varno, je opozoril Kos.

V primeru, da se znajdemo v nevihti, je po njegovem mnenju koristno preveriti, ali se ta približuje ali oddaljuje. Če se obdobje med bliskom in pokom povečuje, potem se nevihta oddaljuje, ko pa je med svetlobo in zvokom zelo kratek čas, to pomeni, da je nevihta zelo blizu. V takem primeru se je dobro čim bolj pokrčiti k tlom.

Vodja področja sistema Skalar na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani Goran Milev pa je za RTVS dodatno opozoril, da naj se tal dotika čim manjša površina telesa, tako lahko denimo počepnemo na prste. "Doseči moramo enak učinek, kot ko se usede ptič na daljnovod. Ptiča ne ubije ravno zato, ker se daljnovoda dotakne točkovno in se praktično ne znajde na neki napetostni razliki," je pojasnil.

Kot je še dodal Kos, smo varni pred strelami tudi v t. i. Faradayevi kletki, kakršno v praksi predstavlja avtomobil, saj bo strela potovala po ohišju, ne pa tudi v notranjost. Ker je zdaj marsikdo tudi v počitniških prikolicah, meni, da je ta lahko varna, če je seveda ozemljena. Sicer pa po njegovem popolne varnosti ni nikoli.

Kot pojasnjujejo na Scalarjevi spletni strani, so pogoj za nastanek strele nevihtni oblaki, ki nastanejo ob zadostni količini vlage, kondenzacijskih delcev in toplote. Strele v nevihtnih oblakih nastajajo z ločitvijo naboja. V večini primerov je v spodnjem delu nevihtnega oblaka negativen naboj, v zgornjem pa pozitiven. Pogosteje je električno polje v oblaku močnejše kot med oblakom in Zemljo, zato se večina strel zgodi znotraj oblaka ali med oblakoma.

Zaradi razlike med nabojem spodnjega dela oblaka in površino Zemlje, pa lahko strela udari na Zemljo, za kar potrebuje prevodnik. Ko električno polje med oblakom in zemljo ali znotraj oblaka doseže kritično vrednost, prevodnik postane kar zrak sam. Pri tako močnem električnem polju pride do ionizacije zraka, kar pomeni, da se elektroni ločijo od atomov in molekul v zraku in lahko prosto potujejo.

Po pisanju portala Ciklon.si so prve strelovode uporabili že davnega leta 1754. Zanimivo dejstvo je tudi, da človek grmenja na več kot 20 kilometrov navadno ne sliši več, bliskanje pa je mogoče videti tudi do 200 kilometrov daleč.

Po svetu je vsako sekundo 2000 neviht in 100 udarov strele, ne drži pa ljudsko izročilo, da strela nikoli ne udari na isto mesto ter da ljudje, ki jih je že kdaj zadela, od tedaj odbijajo strelo.

Sicer pa Slovenija leži na območju, ki je med najbolj nevihtnimi v Evropi. Najbolj množična nesreča zaradi udara strele se je v naših krajih zgodila leta 1741 v cerkvi Sv. Donata na Donački gori, kjer je ubila kar 59 romarjev.