Nekdanji predsednik republike in predsednik društva Milan Kučan je uvodoma izpostavil, da "očitno še vedno nismo v celoti doumeli, da smo s svojo državo postali gospodarji svoje usode in da v veliki meri sami odločamo o sebi". Po njegovem mnenju je zato pomembno odpreti razpravo o tem, da je "država last vseh njenih državljanov in njihovih političnih organizacij in ne le enega dela, ki si nad njo lasti monopol".
"Misliti državo pomeni razumeti predvsem to, da imajo politične odločitve lahko relevantne posledice le, če so sprejete v institucijah države, torej v dialogu na vladi in parlamentu, ne glede na predhodna razmišljanja znotraj strankarskih grupacij," je še poudaril Kučan.
Ekonomist Jože Damijan je ugotavljal, da že dolgo ni resnega razmisleka, kje državo vidimo čez 30 let. "Danes lahko na volitvah zmagaš tako, da nekaj meseci pred volitvami ustanoviš stranko, njen program pa je tako obsežen, da ga spraviš na zaslon mobilnega telefona," je bil kritičen.
Jasna strateška vizija po besedah ekonomista Bogomirja Kovača zahteva stabilno politično krajino in odgovornost, pa tudi konsenz med politiko in stroko. Politična stabilizacija je osnova, da se lahko na kateremkoli področju kaj naredi, je prepričan Kovač: "Vsaka reforma zahteva večletni ciklus, vmes pa se v Slovenijo zamenjajo tri vlade. Reform v takih pogojih ni mogoče izpeljati ne politično ne metodološko."
Ekolog Dušan Plut je izpostavil, da smo leta 2017 sicer sprejeli Strategijo razvoja Slovenije 2030 in Vizijo Slovenije 2050. "A tega nihče ne spoštuje. To pomeni, da so bile sprejete brez družbenega in političnega konsenza," je ocenil in dodal, da je iskanje kompromisa izredno težavno.
Nestrateški premisleki in neuspešna zunanja politika sta po njegovem mnenju pogojena tudi s tem, da politiki mislijo, da vse obvladajo. "Če bi premogli intelektualno skromnost, bi se o ključnih nacionalnih odločitvah odločalo s pomočjo strokovnjakov," je prepričan.
Svetovne politične in gospodarske elite, ki z usmerjanjem sistema ne upoštevajo interesov prihodnjih generacij, so nas po Plutovih besedah pripeljale v sedanji težavni položaj. Poleg tega je po njegovem mnenju zaradi vpetosti držav v globalni sistem v tem trenutku premalo govoriti o vizijah posameznih držav.
Eno tako področjih je na primer okolje. "Nam nič ne pomaga novi zeleni dogovor, če na Kitajskem ničesar ne naredijo," je opozoril Damijan.
Po Plutovi oceni so sedanje ekosistemske razmere v svetu tako alarmantne, do bo treba v prvi polovici 21. stoletja preiti v drug ekosistemski družbeni red. Meni tudi, da bo EU morala poseči po ekosistemskem protekcionizmu, da bo ostala vsaj približno ekosocialna skupnost. Med ukrepi je izpostavil povečanje prehranske in energetske samozadostnosti EU.