Kaj bo počel Danilo Türk, če ne bo ponovno izvoljen za predsednika?

Projekt, v katerega so bili skupaj s Türkom vključeni še izr. prof. dr. Matjaž Ambrož, docentka dr. Vasilka Sancin, poslovna sekretarka Saša Šest in redna prof. dr. Mirjam Škrk, je še vedno tekel, ko je Turk nastopil funkcijo predsednika republike, zato nas je zanimalo, ali je morda v njegovem primeru prišlo do nezdružljivosti funkcij – sočasno je opravljal funkcijo predsednika republike in bil vodja raziskovalnega projekta. Iz Javne agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), ki jo vodi dr. Franci Demšar, smo prejeli pojasnilo, da je Inštitut za primerjalno pravo kot izvajalec projekta prosil za Türkovo zamenjavo z dopisom, a je bilo to urejeno šele 27. februarja 2008, ko je bil Türk že vsaj tri mesece predsednik republike.

Bolj kot to je pomenljivo, da je inštitut, ki ga vodi zasl. prof. dr. Lojze Ude, v javnosti znan kot podpornik ljubljanskega župana Zorana Jankovića, predlagal, da se namesto Türka, ki od leta 2008 ni bil več član projektne skupine, za vodjo projekta imenuje docentko Vasilko Sancin, to se je tudi zgodilo. Taka odločitev je nenavadna, saj bi bilo bolj razumljivo, če bi skupino prevzela bodisi dr. Mirjam Škrk ali dr. Matjaž Ambrož, ker sta imela in še vedno imata višji znanstveni naziv kot Sancinova, ni pa presenetljiva. Gre za najmanj tretji primer prehitevanja docentke dr. Vasilke Sancin s pomočjo predsednika republike dr. Danila Türka.

Znano je, da jo je prejšnja vlada Boruta Pahorja na Türkovo pobudo imenovala za članico slovenske arbitražne skupine, ministrstvo za zunanje zadeve pa je nato z njo v času ministra Samuela Žbogarja podpisalo pogodbo v višini okoli 30.000 evrov; za to je javnost izvedela šele novembra 2011. To pa še ni vse, saj je Sancinova sodelovala še z uradom predsednika republike; od 25. januarja 2008 do 31. julija 2008 je za svetovalno delo v zvezi s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji in pripravo ekspertiz prejela 11.294,94 evra bruto.

Mnenje o njeni strokovnosti so zelo različna, na žalost velja tudi v primeru dr. Danila Türka, ki ima pravzaprav srečo, da je bil imenovan za rednega profesorja v prejšnjih časih – gre za dosmrtni naziv, ki mu ga nihče ne more vzeti. Dandanes ne bi izpolnjeval niti kriterijev za izrednega profesorja. Iz zapisov v Cobissu (knjižnični informacijski sistem,op. p.) kot Sicrisu (informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti) je razvidno, da je Türk objavil zadnji izvirni znanstveni članek leta 2001 v Novi reviji, ki pa ga ni mogoče upoštevati, saj gre za neznanstveno revijo; upoštevajo se le tisti znanstveni članki, ki so objavljeni v znanstvenih revijah z mednarodno sestavo uredništva, članek pa se lahko uvrsti v izbor z anonimnim recenzentskim postopkom, pri katerem sodeluje več recenzentov, ne pa urednik neznanstvene revije, kot je bilo v Türkovem primeru.

Vsi drugi Türkovi, pogojno izvirni znanstveni članki, so iz devetdesetih ali celo osemdesetih let, v vsej karieri naj bi mu jih po podatkih Sicrisa uspelo napisati le devet. To je toliko, kot nekateri profesorji mlajše generacije napišejo v petih letih, denimo ekonomisti, kot je dr. Igor Masten z osmimi znanstvenimi članki v tujih priznanih znanstvenih revijah, z 270 citati (kar 61 čistih znanstvenih citatov) in dvema samostojnima monografijama. Pa Jože P. Damijan s kar 14 izvirnimi znanstvenimi članki v petih letih, znanstveno monografijo v soavtorstvu ter kar 431 čistimi citati v desetih letih. Testen in Damijan po Türkovem mnenju sodita med neresne ekonomiste, se predsednik ne more pohvaliti niti z enim citatom v domačih in tujih pomembnih znanstvenih revijah, to pomeni, da kot pravni strokovnjak ni pustil nobenih sledi.

Morda bi pri njem lahko še najbolj izstopala znanstvena monografija Temelji mednarodnega prava, izdana leta 2007, ko je že začel mandat predsednika republike, a se tudi v tem primeru ni otresel javno izraženih očitkov, da monografije ni mogoče šteti med izvirna znanstvena dela, saj naj bi šlo dejansko le za prepis poročila prej plačane raziskave. Kako je po vsem tem mogoče, da je kljub dokaj revnemu znanstvenemu opusu lahko postal celo vodja znanstvenega projekta ter nato brez kančka slabe vesti poskrbel za utiranje kariernih stopničk docentki dr. Vasilki Sancin!