Kadrovski vrtiljak Golobove vlade: v državni upravi še vedno 50 v. d. direktorja

Na posameznih resorjih tudi več kot četrtina direktorjev še vedno vršilcev dolžnosti

Upoštevajoč podatke, ki so jih za STA do sredine decembra posredovala posamezna ministrstva in podatke na spletnih straneh posameznih resorjev, je funkcijo kot vršilec dolžnosti v izteku leta 2022 opravljalo več kot 50 direktorjev direktoratov, uradov in organov v sestavi posameznih ministrstev. Največ, in sicer sedem na ministrstvu za zunanje zadeve, po šest pa na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvu za kulturo ter ministrstvu za notranje zadeve. Na slednjem to predstavlja dobrih 85 odstotkov vseh predstojnikov direktoratov, uradov in organov v sestavi ministrstva.

Sledi ministrstvo za javno upravo s petimi vršilci dolžnosti, trije pa funkcije zasedajo s polnim mandatom.

Po štirje vršilci dolžnosti pa so posamezne funkcije opravljali v okviru resorjev oziroma organov v njihovi sestavi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na ministrstvu za zdravje, ministrstvu za finance, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvu za okolje in prostor. Na ministrstvu za delo to predstavlja polovico, na gospodarskem in okoljskem ministrstvu 44 odstotkov in na ministrstvu za finance četrtino direktorjev direktoratov in organov v sestavi resorja.

Na ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za obrambo in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je medtem po en vršilec dolžnosti, na ministrstvu za infrastrukturo pa je vlada že vse imenovala za polni mandat, so navedli.

Med razlogi za podaljševanje statusa vršilcev dolžnosti reorganizacija vlade

Vlada je večino vršilcev dolžnosti na prvi seji imenovala do imenovanja kandidatov na posamezne funkcije s polnim mandatom, a ne za več kot šest mesecev. V začetku decembra pa je vlada več direktorjem direktoratov na različnih resorjih podaljšala status vršilca dolžnosti.

Na notranjem ministrstvu in organih v njegovi sestavi je bilo v mandatu te vlade imenovanih sedem vršilcev dolžnosti, od tega jih šest še vedno opravlja funkcijo kot vršilci dolžnosti. V dveh primerih imenovanje na položaj po navedbah ministrstva še ni poteklo, v preostalih štirih primerih pa je vlada posameznikom mandat vršilca dolžnosti po preteku šestih mesecev podaljšala. To je storila v primeru v. d. generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge Slavka Koroša, v. d. generalne direktorice direktorata za migracije Nataše Potočnik, v. d. generalnega direktorja direktorata za logistiko Bojana Bučinela in v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.

Tudi zaradi neimenovanja slednjega na čelo policije s polnim mandatom so se v začetku decembra zaostrili odnosi med takratno ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar in premierjem Golobom. Ministrica je kmalu za tem odstopila s funkcije, med razlogi pa navedla tudi, da si ne more postaviti svoje ekipe. Njena predloga imenovanja Lindava in Koroša na funkciji s polnim mandatom namreč nista šla skozi vladno sito.

Na ministrstvu za zunanje zadeve pa so letos izvedli reorganizacijo ministrstva, ki je prinesla spremembe v strukturi direktoratov, so navedli za STA. Zaradi izvede notranje reorganizacije, ki je v veljavo stopila s 1. novembrom, so po preteku šestih mesecev štirim vršilcem dolžnosti še podaljšali takšno imenovanje, skupni javni natečaj za ta delovna mesta za polni mandat pa je v teku, so še pojasnili na ministrstvu.

Na šolskem ministrstvu je vlada status podaljšala dvema od šestih vršilcev dolžnosti. Po navedbah ministrstva, ker bodo zaradi po njihovi oceni bolj smotrnega in racionalnega izvajanja delovnih procesov in učinkovitosti izvajanja nalog k imenovanju uradnikov za polni mandat pristopili po razdružitvi ministrstev. Z reorganizacijo vlade, ki ga prinaša spremenjen zakon o vladi, se bo namreč ministrstvo razdelilo na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Tudi na ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za kulturo je bilo dvema vršilcema dolžnosti podaljšano opravljanje funkcije v takšni obliki. Na prvem so za STA dodatno pojasnili, da je vlada v enem primeru opravljanje "vedejevstva" podaljšala, ker je bil posebni javni natečaj za imenovanje s polnim mandatom neuspešno zaključen, v drugem primeru pa, ker bodo pristojnosti delovnega področja direktorata za informatiko ob reorganizaciji vlade prešla pod ministrstvo za digitalizacijo. Preostale vršilce dolžnosti je vlada po navedbah ministrstva imenovala zaradi odhodov prejšnjih generalnih direktorjev ali notranje reorganizacije služb in ne zaradi razrešitev generalnih direktorjev.

Po navedbah ministrstva za kulturo pa so status vršilca dolžnosti podaljšali eni osebi, ki je bila imenovana v mandatu aktualne vlade, ena pa je status vršilca dolžnosti imela že v mandatu prejšnje vlade.

Na gospodarskem ministrstvu je vlada do sredine decembra podaljšala status enemu vršilcu dolžnosti, na ministrstvu za finance ter ministrstvu za okolje in prostor dvema, na ministrstvu za delo pa enemu, za dva pa je bil postopek podaljšanja statusa vršilca dolžnosti še v teku.

Podaljšanje statusa vršilcev dolžnosti na teh resorjih po večini pojasnjujejo s tem, da postopek posebnega javnega natečaja za imenovanje posameznikov na funkcije s polnim mandatom do izteka mandata vršilca dolžnosti še ni bil zaključen. Na ministrstvu za finance so dodali še, da izbira ustreznih kadrov in postopki, povezani z imenovanji, terjajo svoj čas, zato je nekaj posameznikov na tej točki še vedno vršilcev dolžnosti.