Med delovnimi skupinami, ki jih je oblikovala vlada, je prva za področje gospodarstva in kmetijstva, vodi jo gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Skupino za področje financ vodi finančni minister Andrej Šircelj, skupino za vprašanja, povezana z delom, šolstvom in socialnimi zadevami, pa minister za delo Janez Cigler Kralj. Oblikovali so tudi skupino za predloge opozicije in nevladnih organizacij, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak. Na popodlanski novinarski konferenci pa je pojasnil, da je oblikovana tudi peta skupina, in sicer za lokalno samoupravo, ki jo bo vodil minister za javno upravo Boštjan Koritnik.
Skupine bodo vladi in svetovalni skupini - gre za skupino pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika, ki je sodelovala že pri pripravi prvega svežnja - do četrtka predale poročilo s predlogi. Na tej podlagi bo svetovalna skupina pripravila predlog smernic za drugi paket, ki bo šel nato v usklajevanje. "Cilj je jasno postavljen: drugi paket mora biti uveljavljen do konca tega meseca," je na dopoldanski novinarski konferenci poudaril Kacin.
Vlada je s pripravo drugega protikoronskega svežnja, ki bo šel z ukrepi v smeri zagotavljanja likvidnosti v slovenskem gospodarstvu, začela na petkovi seji. Preučila bo tudi predloge in pripombe, prejete ob obravnavi prvega paketa, in jih bo poskušala zajeti v tem, drugem zakonskem predlogu.
Vlada se je priprave novega paketa lotila dan po sprejetju prvega v DZ. Kot so za STA v petek pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje, so pripravili časovnico sprejemanja svežnja, pri oblikovanju katerega želijo delati z nekoliko manj naglice kot pri prvem paketu, ko se je vladi mudilo s pripravo najnujnejših ukrepov. Pri tem bodo po napovedih sodelovali z različnimi deležniki, tudi opozicijo in sindikati.
Kacin je v petek pojasnil, da vlada preučuje predloge dopolnil različnih poslanskih skupin, vloženih k že sprejetemu mega zakonu, ki niso bili sprejeti, ker se je s potrditvijo zakona mudilo. "Te stvari želimo presejati, uskladiti, pripraviti za drugi paket," je poudaril.
Hkrati ministrska ekipa po Kacinovih besedah preučuje možne ukrepe za povečanje likvidnosti gospodarstva. Prav ta dva sklopa, torej nesprejeti predlogi dopolnil in ukrepi za povečanje likvidnosti, bosta "bistvo drugega svežnja".
Na napoved priprave drugega svežnja so se med drugim že odzvali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije, kjer pričakujejo, da bo vlada v njem upoštevale predloge, ki jih v prvem ni.
Da so hitri popravki prvega zakona nujni, je danes poudarila tudi Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham Slovenija). Zakon o interventnih ukrepih, ki ga je DZ sprejel v četrtek, je po njenih ocenah sicer "celovit paket ukrepov, ki učinkovito naslavljajo sedanjo situacijo ter bodo gospodarstvu pomagali preživeti in ohraniti dejavnost v težkih razmerah".
Vendar pa Amcham Slovenija opozarja, da nekatere rešitve kljub temu niso ustrezne. Med drugim izpostavlja nekatere omejitve za upravičenost do pomoči v zakonu, ki so po njenem mnenju postavljene preveč togo.
Zato bodo iz upravičenosti do pomoči izločeni tudi nekateri gospodarski subjekti, ki se soočajo z resnimi težavami v poslovanju, imajo pa takšno naravo dejavnosti, da ne morejo biti prepričani, da bodo pogoje izpolnili. Gre predvsem za podjetja z izrazito sezonsko dejavnostjo, neenakomerno porazdelitvijo prihodkov med letom ali z (v normalnih razmerah) hitro rastočimi prihodki ob relativno nizki profitni marži, so zapisali.
"Zavedamo se, da splošne zakonske določbe ne morejo zaobjeti vseh posebnosti in specifičnih situacij, ki se pojavijo v gospodarski praksi, zato bi veljalo razmisliti tudi o splošni zakonski določbi, da lahko gospodarsko ministrstvo na podlagi posebej utemeljene vloge odobri pomoč podjetju v težavah na podlagi že obstoječega zakona, tudi če vsi pogoji niso v celoti izpolnjeni, vendar pa za pomoč vseeno obstajajo dobro utemeljeni in dokumentirani razlogi," so predlagali.
Dodali so, da bodo poleg pomoči podjetjem za obnovitev gospodarske dejavnosti za hitrejši izhod iz krize pomembni tudi ukrepi za spodbujanje investicij; tako domačih oziroma obstoječih podjetij v Sloveniji kot tudi novih investicij iz tujine. Zato bi po njihovem mnenju veljalo razmisliti o začasnem suspenzu omejitve investicijske olajšave, ki jo je uvedla prejšnja vlada, vsaj za leti 2020 in 2021 ter o nekajletnih davčnih počitnicah za nove investitorje.
Predloge je zbornica v petek poslala resornim ministrom in svetovalni skupini. Vladi tudi v prihodnje ponujajo aktivno sodelovanje pri iskanju "najboljših rešitev za prebroditev sedanjega gospodarskega zastoja in čim prejšnjo trajnostno rast po koncu epidemije".
"Menimo, da je tokratna kriza tudi priložnost za spremenjene načine dela, nove poslovne modele, hitrejšo digitalizacijo in povečanje učinkovitosti. Po našem mnenju je pomembno, da se bodo ukrepi po epidemiji usmerili tudi v spremenjene načine dela in za nove modele veščin. Tukaj vidimo priložnost za Slovenijo, ki lahko vzpostavi referenčne modele za Evropo in svet," so še dodali.
