Juhant: Dežmanove izjave kažejo na metode polpreteklosti

"Nesprejemljivo je, da se glede tako občutljivega vprašanja, kot je vprašanje krivde, sprave in pokopa žrtev, ljudem, ki so bili zamolčani in oškodovani, večinoma izvensodno pobiti, zdaj odreka skladno s človeškimi normami ustrezen upravičen pokop, svojcem pa ne pusti, da bi odločali o tem," v imenu društva Združeni ob Lipi sprave poudarja dr. Janez Juhant. Kritičen je zlasti do predsednika Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jožeta Dežmana, saj po njegovem komisija postavlja ovire, da bi žrtve oziroma svojci lahko odločali o  teh zadevah in si sama prisvaja pravico odločanja brez nadzora javnosti.

Izjava društva Združeni ob Lipi sprave:

IZJAVA DRUŠTVA ZDRUŽENI OB LIPI SPRAVE GLEDE POKOPA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI NA SLOVENSKEM OZEMLJU POMORJENIH SLOVENCEV IN PRIPADNIKOV DRUGIH NARODOV

Društvo Združeni ob Lipi sprave je že 29.8.2016 javnosti posredovalo stališče glede prekopa žrtev iz morišča Huda Jama. Tudi svojci žrtev so oblastem postavili zahteve glede ravnanja s posmrtnimi ostanki njihovih pomorjenih sorodnikov.

Pristojne oblasti stališč Društva niso upoštevale, zahteve svojcev so ignorirale, posmrtne ostanke pomorjenih žrtev so prenesle v Spominski park pokopališča Dobrava pri Mariboru, s čemer se ne svojci žrtev ne člani Društva ne moremo strinjati iz razlogov, delno že podanih v Izjavi z dne 29.8.2016.

Pri prekopu in ponovnem pokopu žrtev povojnih pomorov mora država Republika Slovenija brezpogojno spoštovati voljo svojcev žrtev, k čemur jo obvezujejo tudi mednarodne obveze:

Vse izkopane žrtve je potrebno identificirati in ugotoviti njihov DNK zapis. O izsledkih je oblast dolžna obvestiti svojce žrtev.

Komisija v 7 (sedmih) letih ni pripravila projekta, kako žrtve skladno s temi standardi pokopati, kar razodeva njen negativen odnos do žrtev in svojcev. Na koncu je tudi iz časovnih razlogov izsilila prekop na pokopališče Dobrava pri MB, čeprav za to v javnosti ni bilo soglasja in taka odločitev za svojce žrtev ni sprejemljiva. Svojci v Komisiji sploh niso ustrezno zastopani.

Sprehajalna aleja v Spominskem parku pokopališča Dobrava pri Mariboru je zgrajena preko zakopanih po vojni pomorjenih žrtev, tako da sprehajalci hodijo po teh žrtvah, ne vedoč, kje hodijo, kar je necivilizirano in nespodobno. Taka gradnja je v nasprotju z vsemi civilizacijskimi normami. To necivilizirano dejanje je treba čim prej odpraviti.

Slovenske  oblasti  naj javno  objavijo  natančne  podatke  o vseh  doslej znanih  moriščih-grobiščih v Sloveniji (nad 750), lokacije naj predstavijo na natančnem zemljevidu Slovenije, z označenimi parcelnimi številkami zemljišč,  na katerih se ta morišča­grobišča nahajajo, da se v prihodnje preprečijo manipulacije, kakršna se je zgodila na pokopališču Dobrava pri Mariboru.

Zato Društvo spodbuja k zakonitemu ravnanju in preprečevanju neciviliziranih manipulacij slovenskih oblasti.

Take utemeljene postopke pa problematizira in omalovažuje naša stališča in nas (»in še mnoge druge«) obtožuje nespoštovanja delovanja Komisije dr. Jože Dežman kot predsednik  Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč v javnem pismu, kjer tudi pravi:

»Na drugi strani pa so se nad delovanje Komisije začeli pojavljati pomisleki ..... Skupni imenovalec številnih izjav, komentarjev, govorov na prireditvah, okroglih mizah itd. je nelagodje nad  delovanjem Komisije .... Vsebinska analiza večine teh nastopov nam pove, da ne bi bilo nič narobe, če bi ljudje, ki izražajo svoja pričakovanja in svoja mnenja o delu Komisije, MGRT, MDDSZ, Vlade RS, predsednika RS, prebrali vsaj kakšna poročila Komisije in drugih organov, ki povedo, kaj se v skladu s slovenskimi in mednarodnimi zakoni ter strokovnimi standardi lahko naredi in česa se ne more. ........ Predvsem nerazumno pa je, da kritiki dela Komisije povsem ignorirajo zakonsko določene postopke in v javnosti prikazujejo dejansko stanje povsem drugače od resničnega.  ...... To bi pričakoval vsaj od vodilnih oseb, ki se sicer razglašajo za skrbnike umorjenih in njihovih svojcev (omenimo Slovensko škofovsko konferenco, Komisijo za pravičnost in mir, Novo slovensko zavezo, Janeza Janšo, Evo Irgl, Marka Štrovsa, Janeza Juhanta, Romana Leljaka in še mnoge druge, od medijev pa Novo 24 TV, Reporter, Demokracijo).«

Naše stališče je, da imamo v demokratični Sloveniji vsi, še posebej prizadeti, pravico izraziti nestrinjanje z ravnanjem državnih organov, če so ta neskladna s temeljnimi človekovimi pravicami in dostojanstvom človeka. Nesprejemljivo je, da se glede tako občutljivega vprašanja, kot je vprašanje krivde, sprave in pokopa žrtev, ljudem, ki so bili zamolčani in oškodovani, večinoma izvensodno pobiti, zdaj odreka skladno s človeškimi normami ustrezen upravičen pokop, svojcem pa ne pusti, da bi odločali o tem. Še več: Komisija  postavlja ovire, da bi žrtve oziroma svojci lahko odločali o  teh zadevah in si sama prisvaja pravico odločanja brez nadzora javnosti (prim. pismo Judite Treven, Družina 2016,  št. 43, str. 14) . Sklicevanje na zakonske uredbe je vsaj delno zavajanje, saj je iz zanesljivih virov znano, da naj bi zakonodajo, ki zadeva ta vprašanja (dostop do arhivov, nedostopnost policijskega in javnega nadzora) sooblikoval dr. Dežman. Razen tega naj bi v več zadevah ravnal nezakonito in nepietetno. Tako naj bi naročil, da se ne sme javno povedati, da so med kostmi iz Krimske jame tudi kosti zarodka (Izjava M.K. na okrogli mizi v Begunjah pri Cerknici 7.10. 2016).  Izkope Komisija ne izvaja skladno s KZ. Ljudi  na slovesu iz Hude jame naj bi zmerjal, ko so prinašali črne križe NSZ, češ: "da križi z napisi niso zaželeni, ker to ni nogometna tekma.«" (pričevanje 3.10.2016, Demokracija 42). Vse to ne postavlja pod vprašaj le spoštovanja osnovnih načel človekovih pravic, pač pa tudi zakonitost delovanja. Dr. Dežman pa v zapisu obtožuje in omalovažuje pristojne oziroma udeležene v postopkih, za to, kar bi morala napraviti sama Komisija … ter celo del pristojne  javnosti  zmerja in ji odreka pravico do legitimnih stališč. To kaže bolj na metode polpreteklosti kot na željo, da skupaj po demokratičnih in zakonskih podlagah  in ob spoštovanju žrtev rešujemo te zapletene probleme. Od državnih organov zato pri ravnanju s posmrtnimi ostanki zahtevamo zakonito ukrepanje, upoštevanje pravic svojcev žrtev in dosledno spoštovanje civilizacijskih norm in mednarodnih konvencij, ki jih je sprejela tudi Slovenija.

Prof. emer. dr. Janez Juhant, v imenu Društva in tudi  v imenu še več drugih imenovanih v Dežmanovi izjavi.
Sora/Medvode 16.11. 2016