»Zdi se, da je v devetem poskusu prodaja Mercatorja vendarle uspela,« piše Damijan in dodaja, da je bila prodaja Mercatorja že več let neizogibna, še posebej potem, ko sta »najboljšega soseda« kupila Istrabenz in Pivovarna Laško ter se zadolžila in se še »zaštrikala« s poskusom menedžerskega prevzema.
»Vsem so delnice Mercatorja kot mrtva teža obležale v bilancah. Prodaja teh delnic je bila samo vprašanje časa. Čim prej bi to naredili, tem višjo ceno bi iztržili. In obratno. Seveda pa se s tem niso mogli sprijazniti mnogi, ki so v Mercatorju videli svoj osebni (in predvsem finančni) interes. In ki so pripomogli k temu, da je propadlo vseh osem prejšnjih poskusov prodaj,« na svojem blogu meni Damijan in opozarja, da je bil najbolj problematičen spodleteli poskus prodaje iz leta 2011 po ceni 221 evrov za delnico, s čimer bi v državo priteklo za 832 milijonov evrov svežega kapitala. Prodajo je preprečil “konzorcij nasprotnikov prodaje”, ki so v stari komunistični maniri za zastraševanje prodajalcev zlorabljali vse možne institucije države (AUKN, Kad, Sova, policija, komisija za preprečevanje korupcije). Zdaj Mercator spet kupuje Agrokor.
Letošnja ponudba istega kupca je skoraj dvakrat nižja, kar pomeni, da bodo prodajalci dobili 380 milijonov evrov manj. Krivci za to pa so znani: prejšnji šef Mercatorja Žiga Debeljak s kopico svetovalci (med njimi je bila tudi Cvetka Selšek, šefinja upravnega odbora SKB banke, ki je v tuji lasti), tedanji finančni minister Franci Križanič, tedanji član uprave AUKN Marko Golob in nekdanji šef Kada Borut Jamnik, sedaj prvi mož Modre zavarovalnice.
Damijan pričakuje, da bodo lastniki delnic zdaj vložili ustrezne odškodninske tožbe proti navedeni peterici, kriminalistom in tožilstvu pa najbrž ne bo težko dokazati naklepa pri navedenih dejanjih ter identificirati osumljencev, dodaja Jože P. Damijan in zaključi:
»Vendar se inkriminirana peterica tokrat ne bi smela izvleči zgolj z namočitvijo v katran in perje ter z izgonom, pač pa s konkretnimi zapornimi kaznimi za konkretno povzročeno materialno škodo. Če je Bine Kordež dobil 6,5 let zapora zaradi fingiranega posla v višini 10 milijonov evrov med povezanimi osebami v lastnem podjetju, bi po analogiji navedena peterica za povzročeno materialno škodo lastnikom Mercatorjevih delnic morala dobiti najmanj 38-kratnik te zaporne kazni.«