Zapis dr. Jožeta P. Damijana objavljamo v celoti:
Hitra usklajena akcija ministrstva za finance in Banke Slovenije prejšnji petek glede reševanja Factor banke in Probanke, čeprav načeloma korak v pravo smer, pa je zaradi izbranega načina reševanja za seboj potegnila enormno kolateralno škodo. Država se je odločila za likvidacijo namesto za stečaj obeh bank, zaradi česar bo strošek sanacije bistveno večji. Pri tem pa je ključno, da je država za dve bančici, ki imata skupaj 4% tržni delež, izdala za dobro milijardo evrov garancij. Najmanj polovica tega ne bo povrnjena in bo šla na breme davkoplačevalcev. Če bi enak pristop k reševanju uvedli še za preostalih 56% odstotkov bank, ki so v državnem ali domačem zasebnem lastništvu, in so prav tako v težavah, bi država za sanacijo bank morala nameniti kar 14 milijard evrov garancij. Česar pa v tej situaciji naša država finančno ni sposobna zagotoviti. Ne brez tuje pomoči.
S tem sta Jazbec in Čufer iz mini problema naredila maksi problem. Res moraš biti genialen, da iz mini bančic s 4% tržnim deležem povzročiš sistemsko bančno krizo. S tem je luknja v domačih bankah de facto postala “too big to bail“, prevelika, da bi jo sami lahko rešili.
Ključna razlika med stečajem in likvidacijo bank je v grobem v tem, da v primeru stečaja vsi lastniki in upniki izgubijo svoje lastniške deleže in terjatve do banke, država po zakonu jamči le za vloge do 100,000 evrov. V primeru likvidacije pa država jamči za vse vloge in posojila navadnih upnikov, torej tudi za vloge nad 100,000 evrov in za imetnike navadnih obveznic bank in posojilodajalce. Naj spomnim, da je za likvidacijo (nadzorovano prenehanje poslovanja) država Banki Slovenije izdala poroštvo v višini 490 mio evrov za Probanko in 540 mio evrov za Factor banko. Na podlagi teh poroštev bo BS lahko v sistemu centralnih bank območja evra črpala sredstva in zagotavljala likvidnost obema bankama do poplačila vseh vlog navadnih upnikov.
Država se je torej odločila, da bo z likvidacijo obeh bančic reševala tudi velike varčevalce in predvsem podjetja, ki imajo v obeh bankah svoje vloge. In več kot, z likvidacijo bodo poplačani vsi imetniki obveznic, razen imetniki hibridnih in drugih podrejenih dolžniških instrumentov, ki imajo podobne lastnosti, kot lastniški instrumenti. Zaščiteni in poplačani bodo torej tudi vsi lastniki navadnih obveznic, torej tisti, ki so od obeh bank v preteklih letih kupovali njune obveznice, da bi zagotavljali njuno likvidnost. To pa so bila predvsem podjetja, ki so bila lastniško povezana z obema bankama.
Problem, ki je nastal zaradi izbranega načina sanacije, pa je bistveno večji. Vsaj 14-krat večji. Prvič, če bo to postal prevladujoč način sanacije bank, bo strošek sanacije slovenskih bank dvakrat večji od sedaj znanega obsega slabih kreditov. Po zadnjih podatkih BS je v slovenskih bankah za 7.5 milijarde evrov slabih kreditov. Če pa bo država tudi druge banke sanirala na podoben način, pridemo po analogiji s Probanko in Factor banko na skupen znesek potrebnih garancij najmanj v višini okrog 14 milijard evrov, saj bo država reševala ne samo varčevalce, pač pa vse ostale navadne upnike v prepletenem bančnem omrežju. Predvsem zaradi prepletenosti.
In drugič, Slovenija s tem pošilja v tujino signal, da je tako velik zalogaj (14 milijard evrov = 40% slovenskega BDP) prevelik za Slovenijo. Podobno napako je naredila Irska, ko je odobrila državno jamstvo za vse bančne vloge in si s tem nakopala povečanje javnega dolga za 42% BDP. Irska tega seveda ni zmogla in je morala zaprositi za pomoč. Slovenija je na dobri poti, da temu sledi. Zapise v današnjem Handelsblattu, da v ECB pritiskajo na Slovenijo, naj zaprosi za pomoč pri sanaciji v okviru evropskega ESM mehanizma, je treba brati natanko v tem kontekstu.
Če bomo predčasno pristali na pomoči EU, se je torej treba neposredno zahvaliti Jazbecu in Čuferju zaradi njune nespretne poteze. Dveh bančnih insiderjev, ki rešujeta druge bančne insiderje. Slovenski “Inside job”. Kot sem zapisal na začetku, resnično je treba biti genialen, da iz mini bančnega problema narediš sistemsko bančno krizo oziroma da iz 4-odstotnega problema narediš 60-odstotni problem.
Vir: damijan.org