Kot kažejo vaši poslovni rezultati in vaše napovedi, se kriza Krke ni neposredno dotaknila, hkrati pa delujete v panogi, v kateri se povpraševanje povečuje. Kljub temu verjetno beležite večjo plačilno nedisciplino kot pred krizo. Kje so največje težave, na katerih trgih in kako jih rešujete?
Krka je močno prisotna na tujih trgih, zato je v svoji 57-letni zgodovini doživela že take in drugačne krize. Tako tudi zadnja, ki se je začela pred štirimi leti, za nas ne predstavljala nič posebnega, ampak nekaj vsakdanjega. Ker smo več kot 90-odstotno prisotni v izvozu, nam slovenski problemi ne pridejo toliko do živega kot problemi na izvoznih tržiščih. Tam se je ob uradnem začetku krize morda na nekaterih trgih nekoliko poslabšala plačilna disciplina oz. so se roki plačil nekoliko zamaknili in podaljševali. Pri tem je bistveno, da se je vprašanje plačevanja lani zelo uredilo, tako da v Krki na zadnje obdobje ne gledamo kot na krizno. Hkrati je res, da so se vlade vseh držav in tamkajšnje zavarovalnice spravile nad farmacevtsko - tako originatorsko kot generično - industrijo z zniževanjem cen. To pa je bil velik pritisk, verjetno še najmočnejši, začenši z domačim trgom, pa tudi na drugih tržiščih, kjer pa niso pritiskale vlade, ministrstva ali zavarovalnice, temveč konkurenca. Nam je seveda najbolj ljuba borba s konkurenco, ker pri tej je tako, da če jo hočeš premagati, moraš imeti čim več novih izdelkov. To pomeni, da moraš čim več vlagati v razvoj in raziskave, hkrati pa moraš biti zelo spreten pri marketiranju in prodajanju svojih izdelkov. To je tista borba na samem polju in posameznem tržišču. Dostikrat je prisotna tudi miselnost, da nam je v farmacevtski panogi, kjer se povpraševanje tako ali tako povečuje, v narekovajih lažje. Povpraševanje se povečuje iz preprostega razloga, da imajo tudi razvite zahodne ekonomije predvsem v zadnjih letih zelo veliko finančnih težav in skušajo zato znižati zdravstvene in izdatke za zdravila, v Srednji in Vzhodni Evropi pa gre za rast porabe na prebivalca. Tukaj seveda nastopi Krka kot generik s kakovostnimi, varnimi ter učinkovitimi izdelki po dostopnih cenah.
Pravite, da se je glede na Krko plačilna disciplina lani popravila?
Glede terjatev se je stanje začelo nekoliko poslabševati leta 2008, v primerjavi s preteklimi leti pa smo lani zabeležili umiritev in pri izvozu celo izboljšanje oz. trend zniževanja terjatev. Tukaj nimamo težav, že več let pa za to vprašanje v Krki skrbi kreditna služba, ki spremlja finančno zdravje vseh Krkinih kupcev, ki na letni ravni kupijo več kot za 100.000 evrov. Skladno s tem vsak kupec dobi določen kreditni limit, del terjatev pa imamo zavarovan tudi pri Slovenski izvozni družbi.
Kako je s Hrvaško in drugimi državami nekdanje Jugoslavije ter Vzhodno Evropo?
Naše osnovno tržišče je domače, kjer prodamo za slabo desetino blaga in storitev, sledi Jugovzhodna Evropa z nekdanjimi jugoslovanskimi državami in Bolgarijo, Albanijo ter Romunijo. Na tem območju smo lani zrasli predvsem zaradi dobre prodaje v Romuniji, Bolgariji in Makedoniji ter v Srbiji. Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Albaniji rasti lani nismo zabeležili, kar pa ne pomeni, da je v prihodnjih letih ne bomo. Na teh trgih z relativno manj potencialnimi pacienti kot v drugih regijah dosegamo 14 odstotkov celotne prodaje, kar je v primerjavi s trgi Zahodne, Srednje in Vzhodne Evrope relativno malo. Nobene od držav, kjer trgujemo, ne bi mogel označiti za problematično, saj imajo vse - kar je zgodovinsko dokazano - svoja nihanja. Bistveno je, da je praktično na vseh tržiščih naš trend pozitiven.
Kaj pa Poljska, vaš največji trg v srednjeevropski regiji, ki je precej nestalen? Kdaj pričakujete normalizacijo tamkajšnjega poslovanja in kdaj vnovično visoko rast v Rusiji?
Ruski trg je naš največji. Tam smo lani prodali za 195 milijonov evrov blaga in tako imenovano primarno prodajo povečali za dva odstotka. Pri blagu, ki je šlo nato v lekarne, ta indeks krepko presega sto, kar pomeni, da je Krkina prodaja v Ruski federaciji zelo dobra in pozitivna. Na Poljskem, našem drugem največjem trgu, je stanje drugačno. V lanskem zadnjem četrtletju so na Poljskem na področju zdravstva izvedli vrsto reform, predvsem v načinu predpisovanja in izdajanja zdravil. Ker so novi sistem zdravniki in lekarnarji bojkotirali, se posledice tega poznajo še letos, glede na poznavanje poljskega trga pa se bo ta v letošnjem prvem polletju normaliziral.
Krka ima primerno razporejeno geografsko prodajo, kako pa je z naskoki na druge trge. Kateri se vam zdijo najbolj zanimivi? Mogoče osrednja Azija in arabski svet?
Radi poudarjamo, da naše osrednje prodajno območje oz. "core business" sega od Vladivostoka na Daljnem vzhodu do Lizbone na zahodu. Prisotni smo na obeh točkah, vmes pa je še toliko priložnosti in skoraj milijarda ljudi, ki si želijo zanesljive in cenovno dostopne izdelke, kot so naši. Zato ocenjujemo, da hlastanje po nekih dodatnih trgih ni toliko pomembno kot prizadevanje, da smo na navedenem območju še uspešnejši. Poleg tega Krka prodaja tudi na drugih območjih oz. v 70 državah, prisotni pa smo še v arabskem svetu, v Iraku in Jemnu. Tudi drugod - v Iranu, Maleziji in Hong Kongu, na Kitajskem, v Južni Afriki, osrednji Afriki, Latinski Ameriki in ZDA. Ker je v matični Evropi še neverjetno veliko priložnosti, smo konec preteklega leta našim dosedanjim evropskim firmam dodali še nove v Španiji, Italiji in Franciji. To so milijonska tržišča, ki v kriznem obdobju še posebej iščejo izdelke, kot so naši.
Za Slovenijo je Krka prevelika tako proizvodno kot kapitalsko. Napovedali ste tudi skorajšnjo kotacijo na kakšni tuji borzi. Zakaj se vaš izbor nagiba k varšavski?
Na tujo borzo bi se radi z vzporedno kotacijo podali, ker ocenjujemo, da se na Ljubljanski borzi premalo dogaja. Ker je v zadnjih letih likvidnost še nižja kot v preteklosti, si želimo vidneje in pregledneje kotirati na bistveno večji in dejavnejši borzi. Če bodo ekonomske razmere ustrezne, so bomo do konca junija na njej pojavili s paketom delnic, namreč v lastnem skladu imamo trenutno za 5,7 odstotka vseh Krkinih delnic v vrednosti več kot sto milijonov evrov. Ponudili bi jih radi institucionalnim vlagateljem, za varšavsko borzo pa smo se odločili po pogovoru z 12 mednarodnimi in najbolj znanimi svetovnimi investicijskimi bankami, ki so se zanimale za sodelovanje pri naši kotaciji. Na temelju teh posvetov smo se odločali med londonsko in varšavsko borzo. Prva je za nas prevelika, saj bi se tam med vsemi mogočimi, ki tam kotirajo, tako rekoč izgubili. Varšavska borza pa v Evropi velja za glavno za tako imenovana novo nastajajoča tržišča. Izrednega pomena pa je tudi, da je Poljska naš drugi največji trg. Tam imamo svojo tovarno in 800 zaposlenih, na Poljskem pa bi bili radi vsakodnevno vidni in prisotni tudi v marketinškem pogledu. Kaj je torej boljšega za nas kot kotirati na tamkajšnji borzi? Če se bomo odločili za varšavsko borzo, bomo tam po tržni kapitalizaciji tudi največje farmacevtsko podjetje, ki na njej kotira. To so sami plusi. Hkrati je poljska ekonomija v zadnjih letih izredno napredovala. Poljska ima v primerjavi z drugimi državami manj težav, glede na velikost njene ekonomije je tam zelo veliko denarja.
Krka je, kot ste nedavno dejali, pri bankah zaželen kreditojemalec, ki za razliko od drugih posojilo celo vrne. Ali ste razmišljali tudi o izdaji novih delnic oz. IPO za pridobivanje svežega kapitala?
Krka je izredno nizko zadolžena, če bi želela dobiti dodatna finančna sredstva, pa so zanjo najcenejša posojila slovenskih ali mednarodnih bank. Tukaj ni dvoma, ta razpoložljivost pa gre v stotine milijonov evrov. Da bi iskali denar z dodatnim izdajanjem delnic, ni potrebe. Ne izključujem pa, da bi to storili v trenutku, ko bi šlo za kakšen velik projekt. V Krki delamo na tem, da poleg dveh podjetij, ki smo jih prevzeli v zadnjem štiriletju, prevzamemo še kakšno, bodisi marketinško prodajno na novih trgih, bodisi proizvodno podjetje, ki bi nam dalo nove izdelke ali dobavitelja surovin. Če niso prevelika in če v primeru prevzema ne ogrožajo naše trdnosti, nas zanimajo vsa farmacevtska podjetja in tovrstna podjetja z gotovimi izdelki, ki imajo indikacijske skupine, ki jih v svojem portfelju še nimamo. Glede naše finančne trdnosti pa lahko zagotovim, da je izredno dobra.
Krkine delnice so zadnji čas na relativno nizki ravni, Krka pa je zagotovo zanimiva prevzemna tarča. Ali v zvezi s tem obstaja kakšna bojazen sovražnega prevzema?
Zadnjih sedem let govorim, da je Krka v farmacevtskem in generičnem poslu ena najbolj zaželenih nevest, je pa tudi res, da v našem poslu sovražnih prevzemov v glavnem ni. Po drugi strani se je treba zavedati, da ima država več kot 27 odstotkov Krkinih delnic, kar je za prevzem zelo močna tako imenovana "poison pill" ali podrobnost. Sicer drži, da državnim imetnikom grozi odvzem glasovalnih pravic, kar vnaša v način delovanja še večjo previdnost z naše strani. V naši strategiji imam tudi zelo jasno zapisano, da Krka ohranja svojo samostojnost. To pa lahko ohranja le, če ima dobre rezultate, ustrezno organiziranost in razvoj.
Krka je naredila načrt do leta 2016. Koliko prihodkov naj bi do takrat imela družba, kaj je z dobičkom in kaj z EBITDA maržo?
Pričakujemo, da bo v naslednjem obdobju kar velik pritisk na EBITDA maržo, hkrati pa za vsako leto načrtujemo zdravo povečanje prodaje in ustrezen dobiček pod črto. Ker se zadeve lahko spreminjajo letno, mesečno, tedensko, dnevno ali celo na uro, strategija ni nespremenljiva zaveza, hkrati pa smo znani kot hitri in prilagodljivi. S svojim prilagajanjem bomo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju poskrbeli za rast v prodaji in v osvajanju novih tržišč, poskrbeli pa bomo tudi za ustrezen rezultat oz. čisti dobiček. Koliko, je danes težko napovedati, smo pa v naši zgodovini vedno dosegli toliko, kot smo napovedovali.
Kako je z registracijami novih zdravil. Če se ne motim, je njihovo število lani prvič padlo - lani ste jih imeli 19 in predlani 24. Ali je to znak zastoja v rasti?
Ta padec ni noben pokazatelj. Na omenjeno zadevo je treba gledati skozi tri- ali petletno obdobje, v tem času pa prihaja tudi do nihanja. Lani smo pridobili lepo število registracij po različnih državah in enako bo letos. V prihodnjih letih bo tudi po vsem svetu zapadlo veliko patentov za originalna zdravila, kar bo generično farmacevtski industriji prineslo veliko novih priložnosti. S tem bo tudi nam zagotovljena zdrava rast.
Padec patentov skoraj vseh najbolj prodajanih zdravil na svetu ocenjujete torej za veliko priložnost?
V Krki trenutno naših 550 strokovnjakov dela na področju razvoja in raziskav ter na več kot 130 novih projektih oz. izdelkih, ki jih bomo v prihodnjih letih ponudili tržišču. Gre za izdelke, ki jim poteče tako imenovani produktni patent.
Kot ste večkrat poudarili, Krka nenehno organsko raste v razvoju, zmogljivostih, vlaganjih in zaposlovanju.
Leta 1954 se je v Krki vse skupaj začelo z devet zaposlenimi, sedaj pa nas je tisočkrat več. S tistimi, ki delajo pri nas preko agencij, nas je že krepko čez 9600, približno pol v domovini in polovica v tujini. Letos bomo število zaposlenih povečali za pet odstotkov.
Se za konec dotakneva še nove vlade. Kaj v Krki pričakuje od nje?
Od državne in javne uprave pričakujemo, da delujeta v realnih okvirih izdatkov in predvsem da poenostavita razne administrativne postopke, vezane na prostorsko in okoljsko problematiko, ter pospešita pridobivanje ustrezne dokumentacije. To bi nam pomenilo največ. Ker je Dolenjska v zadnjih letih dobila ustrezno avtocestno povezavo, bi v prihodnjih letih potrebovala še ustrezno oskrbo z elektriko. V Krki namreč v prihodnjih letih načrtujemo bistveno povečano porabo električne energije. Med našimi novimi projekti v Novem mestu bo tudi največja naložba v Krkini dosedanji zgodovini, obrat Notol 2, ki ga bomo začeli graditi v prihodnjih mesecih. Naložba bo vredna 200 milijonov evrov, z njo pa bomo proizvedli 4,5 milijarde tablet in kapsul, kar pomeni, da bomo sedanje zmogljivosti povečali na proizvodnjo 14,5 milijarde tablet in kapsul.