Joseph Daul in EPP: Mož in stranka, ki sta izzvala žolčno reakcijo slovenske levice

Politična skupščina Evropske ljudske stranke je za novega predsednika stranke izvolila Josepha Daula, ki bo na tem mestu nasledil nedavno preminulega Wilfrieda Martensa. Novi predsednik EPP že od leta 2007 vodi tudi njeno parlamentarno skupino v Evropskem parlamentu, kamor je bil izvoljen na listi Zveze za ljudsko gibanje (UMP) nekdanjega francoskega premierja Nicolasa Sarkozyja. Daul se je rodil leta 1947 v Strasbourgu, poleg francoščine govori nemščino in alzaško nemško narečje. Skupaj z ženo in sinom vodi družinsko kmetijo, veliko 75 hektarjev, kjer se ukvarjajo z govedorejo in pridelavo sladkorne pese. Politično pot je začel v kmetijskem sindikalnem gibanju, od leta 1989 do 2001 je bil župan majhnega alzaškega mesta Pfettisheim. Leta 1997 je prevzel vodstvo nacionalne federacije govedorejcev v Franciji in govedorejske skupine v Evropi. Dve leti pozneje je bil izvoljen v Evropski parlament, kjer je deloval v njegovem najbolj vplivnem odboru za kmetijstvo in ga tudi vodil od leta 2004 do izvolitve za predsednika parlamentarne skupine EPP.

Evropska ljudska stranka, ki jo vodi Daul, je največja in najvplivnejša politična skupina desne sredine, ki trenutno povezuje 74 strank iz 39 držav, predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta, 13 prvih ljudi EU, prav toliko članov Evropske komisije, in največjo skupino v Evropskem parlamentu. Iz njenih vrst prihaja tudi prejšnji predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, nekdanji poljski premier, ki je julija vodil posebno misijo EPP, ki je preučevala slovensko tranzicijo. Misija se je med drugim srečala s predsednikom države Borutom Pahorjem, nekaterimi člani vlade (Romanom Jakičem) in opozicije (Alešem Hojsom in Francem Bogovičem), vsemi evropskimi poslanci iz Slovenije, predstavniki različnih civilnodružbenih organizacij, s tožilko Branko Zobec Hrastar in nekdanjim ustavnim sodnikom, zadnjim predsednikom ZKS Cirilom Ribičičem. Rezultat njenega dela je tudi Resolucija o Sloveniji, ki jo je politična skupščina EPP je soglasno sprejela prejšnji teden in je povzročila žolčne kritike v (levem) delu slovenske politike in javnosti.

Pripravilo jo je predsedstvo EPP, potem ko so lahko prebrali angleški prevod obrazložitve sodbe v primeru Patria.
V resoluciji je EPP izrazila veliko zaskrbljenost nad razmerami v Sloveniji ne le zaradi njenega slabega gospodarskega položaja, ampak tudi zaradi pravosodnega sistema. Prav tako jo skrbi obsodba predsednika SDS Janeza Janše na prvi stopnji, zato upa, da bo obravnava njegove pritožbe na drugi stopnji v predpisanih treh mesecih. EPP vabi neodvisne organizacije, kot sta Svet Evrope in OVSE, k pozornemu spremljanju skladnosti potekajočega postopka z načeli vladavine prava in mednarodnimi standardi. Poudarja potrebo po neodvisnem in nepristranskem sodstvu v vseh državah članicah. Hkrati jih poziva k sprejemu lustracijske zakonodaje, če tega še niso storile, oziroma k doslednemu spoštovanju te zakonodaje. Poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi preglednost postopkov javnih naročil v državah članicah in njihovo skladnost z zakonodajo EU.

Izjave o resoluciji EPP

Romana Jordan, evropska poslanka SDS/EPP: »EPP opozarja, kako pomembna je neodvisnost pravosodnega sistema, da se zagotovi pošteno sojenje vsakemu državljanu v naši državi in da moramo upoštevati domnevo nedolžnosti. Če ta ni uporabljena, se lahko zlorabi za izločanje političnih tekmecev. V zvezi s tem EPP opozarja na primer Janeza Janše. Primer Patria so zdaj že dvakrat zapored načeli med državnozborskimi volitvami.«

Ivo Vajgl, evropski poslanec Zares/ALDE: »Gre za novodobno resolucijo informbiroja. EPP se vedno znova izpostavlja v obrambo svojih politikov v različnih državah, ki so v težavah zaradi svojega početja. Tako so vztrajno branili Silvia Berlusconija v Italiji, podpirali Iva Sanaderja na Hrvaškem, Salija Berisho v Albaniji, Traiana Basescuja v Romuniji, najbolj evidentno pa Orbana na Madžarskem.«

Senko Pličanič, minister za pravosodje: »Kakršnokoli izrekanje političnih organizacij o potekajočih sodnih postopkih je neprimerno, ker lahko sproži vtis vplivanja v konkretnem, še potekajočem postopku. Mislim, da moramo vsi v Sloveniji – v EU ni nič drugače – vedeti, kakšen mora biti standard politične kulture: da se nihče ne izreka o konkretnih postopkih, ki še niso končani.«