Sveto pismo so prevajali še pokojni Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž in Miran Špelič. Kot poudarja Krašovec, so sodelavci veliko pozornost posvečali tako izvirnemu jeziku in slogu kot tudi varovanju tradicije slovenskih prevodov.

Leta 2006, deset let po izidu slovenskega standardnega prevoda, je bil pod pokroviteljstvom Slovenske škofovske konference izoblikovan predlog za pripravo novega katoliškega prevoda na temelju najbolj priznanega in vplivnega katoliškega prevoda Svetega pisma po drugi svetovni vojni.

V francoskem jeziku je prvič v eni knjigi izšel leta 1956 in v revidirani izdaji iz leta 1973 dobil naslov La Bible de Jérusalem ali Jeruzalemska Biblija, prevoda po izvirnih svetopisemskih jezikih, znanega po teološko poglobljenih uvodih in opombah.

Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof dr. Andrej Saje je na predstavitvi prevoda v atriju ZRC SAZU poudaril, da je Sveto pismo kraj srečanja med Bogom in človekom. »Bog po Besedi svojemu ljudstvu razodeva svoje intimno življenje in načrt ljubezni do človeštva. Po branju Svetega pisma in poslušanju Besede nujno sledi naš odgovor. Med Bogom, ki govori po navdihnjenih knjigah, in verujočim bralcem, ki posluša in se odziva, se vzpostavi dialog in molitveni pogovor.«

Izdaja za slovenski prostor ni pomembna le teološko, temveč tudi za razvoj slovenskega jezika. Kot dober poznavalec vseh prevodov Biblije v slovenščino predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Dr. Kozma Ahačič opozarja, da so za slovenski jezik pomembni prav vsi prevodi, vsak novi pa stvar neskončnega usklajevanja, preverjanja, iskanja še natančnejših prevodov posebej kompleksnih delov besedila.

Zaradi občasnega popreproščenja dojemanja krščanske teologije v vsakdanjem življenju je prav, da je s sodobnim prevodom seznanjen vsak, ki se ukvarja s slovenskim jezikom in njegovo zgodovino.

5000 izvodov Božje besede je izšlo v vsem sijaju. Njen tisk je vodja tehnike v Družini Robert Debevec zaupal največji italijanski tiskarni in knjigoveznici Legatoria Editoriale Giovanni Olivotto z obratoma v Vicenzi in Lavisu pri Trentu. Jeruzalemska izdaja ima 2904 strani, tiskana je na 29-gramskem papirju.