Tega želi vlada po besedah resornega ministra Jerneja Vrtovca v tem mandatu pripeljati tako daleč, da ga ne bo mogoče ustaviti.

Energetika ni več zgolj vprašanje cen električne energije ali izbire proizvodnih virov, temveč postaja vprašanje konkurenčnosti gospodarstva, tehnološke moči in geopolitične stabilnosti Evrope, je bilo izhodišče današnje poslovne konference, ki jo medijska hiša Delo organizira na Bledu.

Pri tem se glede na razvoj dogodkov v zadnjih letih in vse večji konkurenčni zaostanek EU za tekmeci postavlja dilema, če bo Evropa sposobna izvesti zeleni in energetski prehod, ohraniti gospodarsko konkurenčnost ter zagotoviti stabilno in cenovno dostopno oskrbo z energijo.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je izpostavil, da živimo v zahtevnih geopolitičnih in geoekonomskih časih in da Evropi v trenutnem kontekstu ni lahko. Politiko in gospodarstvo v takšnih razmerah po njegovih besedah povezuje skupna odgovornost, da Sloveniji zagotovita zanesljivo in cenovno konkurenčno oskrbo z energijo.

Obljuba te vlade je, tako Vrtovec, da bo pri sprejemanju potrebnih ukrepov sledila temu, kar bo narekovala stroka, "ne pa aktivizmu oz. entuziazmu nevladnega sektorja". "Energetska politika je hkrati razvojna, varnostna in industrijska politika. Od odločitev, ki jih sprejemamo danes, bodo odvisni razvoj naših podjetij, delovna mesta in blaginja vseh nas," je bil jasen minister.

Pri tem je treba po njegovih navedbah ukrepati na treh področjih. Okrepiti je treba energetsko samostojnost in varnost. Pot do tega so krepitev domače proizvodnje električne energije, raznolike dobavne poti in dobre infrastrukturne povezave s sosedami.

Brez nove nuklearke v Krškem (Jek 2) po Vrtovčevem prepričanju ne bo šlo. Kot pristojni minister bo vztrajal pri tem projektu, da se ta v tem mandatu zapelje tako daleč, da ga ne bo več mogoče ustaviti. Vlada v tej smeri nadaljuje začete korake, tudi v pogovorih s partnerskimi državami in gospodarstvom, je dodal.

Pri izbiri tehnologij mora Slovenija ostati odprta in nevtralna ter povezovati različne vire, v energetskih načrtih pa mora biti ambiciozna, je nadaljeval minister. Potrebujemo uravnoteženo kombinacijo virov. Ta vključuje tudi obnovljive vire, da izkoristimo svoj naravni potencial, a odločitve pri tem morajo stati na zdravih in razumskih temeljih. "Tako kot je razumsko, da zgradimo hidroelektrarne na srednji Savi in končno tudi hidroelektrarno Mokrice," je dejal.

Posodobiti je treba tudi elektroenergetsko omrežje in zagotoviti ekonomsko vzdržen in konkurenčen energetski prehod. Vlagati je treba v hranilnike in v boljše prilagajanje proizvodnje porabi. Pri tem je sistemskemu operaterju Elesu in elektrodistribucijskim podjetjem zagotovil posluh države, tudi z vidika višine omrežnine.

A poleg tega je treba po njegovih besedah iskati tudi druge možnosti za večje investicije v omrežje in celoten sistem. Te je treba ob pospešitvi postopkov zanje načrtovati usklajeno in najti jasne odgovore na vprašanje, kako jih bomo financirali. "Brez novih investicij ne bo robustnega elektroenergetskega sistema in zanesljive ter cenovno konkurenčne oskrbe z energijo," je prepričan Vrtovec. "Vsako odlašanje pomembnih energetskih odločitev ima svojo ceno," je opozoril.

Najpomembnejša odločitev na področju energetike v naslednjih letih bo prav odločitev za Jek 2. Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete je pri tem ob svarilih iz civilne družbe, da je projekt prevelik, da državo vodi v bankrot in da ogroža zadovoljevanje drugih javnih potreb, opozoril na pomen podpore javnosti za to največjo investicijo v zgodovini samostojne države.

To se bo po njegovi oceni lažje zagotovilo, če se javnost vključi v projekt, tako v njegovo financiranje kot v uživanje koristi od njega. Zato, tako Damijan, potrebujemo partnerstvo za projekt. V financiranje projekta prek posebnega projektnega podjetja je treba po njegovem prepričanju poleg države vključiti tudi domača in tuja podjetja, tako energetska kot industrijska, gospodinjstva (prek posebnega prispevka na položnicah) ter slovenske sosede. Takšno partnerstvo bi torej delovalo po modelu 50:25:25.

Ključno pri tem pa je po Damijanovih besedah to, da si vsi enakovredno in dolgoročno povrnejo svojo investicijo, bodisi v obliki obresti ali popusta pri ceni zagotovljene električne energije iz novega objekta, in sicer v manjšem obsegu že v času gradnje Jeka 2, v večjem pa po začetku obratovanja. Bistvena korist projekta pa je konkurenčna cena elektrike, je dejal.

Takšno partnerstvo pomeni tako velike koristi za Slovenijo, je prepričan Damijan. Terja manj javnega financiranja in s tem manjša javnofinančna tveganja, saj se tveganje razdeli med partnerje in tudi časovno.

Na dogodku je beseda tekla tudi o tem, da bo za zeleni prehod in rezervne zmogljivosti za izkoriščanje jedrske energije treba nadalje razvijati tudi plinsko infrastrukturo, kar je poudaril prvi mož sistemskega operaterja Plinovodi Matija Bitenc, na okrogli mizi pa tudi o tem, kako energetsko politiko uskladiti s cilji krepitve evropske industrijske konkurenčnosti.